Vlada RS sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J) in predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-J)

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J) in predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-J).

 

Ministrstvo za pravosodje je z namenom učinkovitejšega pregona zahtevnejših oblik organiziranega in gospodarskega kriminala v okviru prioritet Vlade RS pripravilo Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J) in Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-J).

 

Cilji, ki jih želimo doseči s spremembo omenjenih novel zakonov so predvsem zagotoviti zakonodajno podlago za učinkovito sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj; zagotoviti enakomernejšo obremenjenost okrajnih sodišč znotraj območja okrožja in s tem zagotoviti načelo enake obremenitve sodišč in zaposlenih na sodiščih; učinkovitejše delovanje sodišč, ki se zagotavlja z večjo specializacijo posameznih sodnikov okrajnih sodišč in specializiranih sodišč ter učinkovitejše opravljanje zadev sodne uprave.

 

I. Organizacija specializiranih oddelkov v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj

Predlog novele Zakona o sodiščih prinaša nadgradnjo koncepta organiziranja sodišč oziroma specializiranih oddelkov, ki bodo opravljala preiskavo in sodila v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, torej nadgradnjo t.i. specializiranih oddelkov.

 

Razlog za to nadgradnjo in krepitev institucionalne kapacitete sodišč za sojenje v zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala je predvsem v tem, da se število tovrstnih kaznivih dejanj v zadnjem času močno povečuje.

 

a) število oddelkov in sedež specializiranih oddelkov:

 

Predlog novele ZS-J predvideva, da se namesto enega oddelka s sedežem pri Okrožnem sodišču v Ljubljani (kot je predvideno v trenutno veljavnem ZS) organizirajo štirje specializirani oddelki pri okrožnih sodiščih, s sedežem na višjem sodišču v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru (dosedanja praksa je namreč pokazala, da se sodniki težje odločijo za mobilnost ter za delo izven kraja bivanja). S tem se  odpravlja tudi pomembna ovira za večji obseg sodelovanja sodnikov pri delu specializiranega oddelka. 

 

b) pristojnost oddelkov:

 

Sodniki specializiranih oddelkov bodo sodili na podlagi izključne stvarne in krajevne pristojnosti specializiranih oddelkov za vsa kazniva dejanja, za katera obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno oziroma specializirano za pregon navedenih kaznivih dejanj (t.i. 12. tožilstvo) ali pa bo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, nanj preneslo pristojnost za sojenje v določeni zadevi.

 

O tem, o kateri zadevi bo odločal specializirani oddelek po veljavni ureditvi, odloča senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča RS na obrazložen predlog predsednika sodišča, ki je pristojno za sojenje v zadevi, in sicer predvsem ob upoštevanju kriterijev zahtevnosti zadeve, zaradi katere je potrebna posebna usposobljenost in izkušenost sodnika.

 

Navezava na stvarno pristojnost državnega tožilstva specializiranega za pregon najzahtevnejših kaznivih dejanj, pa predstavlja hitro in enostavno merilo za dodelitev zadev specializiranim oddelkom in vnaprej odpravlja možne dvome ali spore o pristojnosti.  Pristojnost se na podlagi predloga določa po načelu ustalitve, tako da sprememba dejanske ali pravne podlage obtožnega akta državnega tožilstva ne more vplivati na obravnavanje zadeve, ki je že dodeljena v pristojnost specializiranemu oddelku.

 

c) način dodelitve sodnikov, kriteriji in število sodnikov v specializiranih oddelkih:

 

Sočasno s predlogom novele Zakona o sodiščih način dodelitve sodnikov v specializirane oddelke sodišč, opredelitev kriterijev za sodnikovo dodelitev in njegov položaj v zvezi z delom ter natančna opredelitev razlogov in stanj, v katerih je predvideno skrajšanje dobe trajanja dodelitve oziroma njenega predčasnega prenehanja, ureja predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZZS-J).

 

Trenutno veljavna ureditev določa, da so v specializirani oddelek dodeljeni sodniki, ki sami soglašajo oz. kandidirajo za to mesto ter izpolnjujejo pogoje opredeljene v pozivu (pravnomočna ocena sodniške službe o izpolnjevanju pogojev za hitrejše ali izjemno napredovanje ter pogoj aktivnega znanja vsaj enega svetovnega jezika). Predlog novele Zakona o sodniški službi določa, da je pogoj za dodelitev sodnikov v specializirane oddelke posebna usposobljenost in izkušenost sodnikov v zadevah, ki sodijo v pristojnost specializiranih oddelkov.

 

Medtem ko je po trenutno veljavni ureditvi za odločanje o kandidatih za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, pristojen Sodni svet, minimalno potrebno število za začetek delovanja oddelka pa je dodelitev najmanj polovice sodnikov glede na število mest, ki jih je določil sodni svet, to je 5 sodnikov, bodo po predlogu ZS-J in ZSS-J štirje specializirani oddelki imeli kombinirano število sodnikov. Število sodnikov bo določil Sodni svet na predlog ministra za pravosodje, in sicer jih bo glede na določeno število v oddelek razporedil z letnim razporedom dela pristojni predsednik sodišča, druge pa bo dodelil Sodni svet na podlagi prostovoljne prijave na poziv. Predvidoma naj bi v štirih oddelkih delalo 20 sodnikov.

 

 

II. Ukrepi za pospešitev sodnih postopkov in krepitev pristojnosti predsednikov sodišč

Predlog Zakona o sodiščih pa poleg nadgradnje specializiranega oddelka uvaja še nekaj novih ukrepov za pospešitev sodnih postopkov in sicer za področje dela sodnih izvedencev ter uvaja nova nadzorna pooblastila za pospešitev postopka.

 

ZS-J določa zgornjo starostno mejo 70 let za prenehanje statusa za sodnega izvedenca, enako kot to velja za sodnike, državne pravobranilce in državne tožilce. V skladu z zakonom se te določbe o sodnih izvedencih uporabljajo tudi za sodne cenilce in sodne tolmače, ureditev pa je skladna ureditvam v primerjalno pravnih sistemih.

Ugotavljamo, da je večkrat vzrok za dolgotrajnost sodnih postopkov pogosto dejstvo, da sodni izvedenci ne izdelajo mnenja v roku, ki ga določi sodišče,  zato predlog zakona določa mehanizem zniževanja nagrade sodnemu izvedencu v primeru zamud pri pripravi izvidov in mnenj, vendar pa se nagrada ne sme znižati za več kot 50 odstotkov oziroma če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov.

 

Istočasno zakon določa tudi, da morajo upravljavci uradnih evidenc, registrov in javnih knjig ter drugih varovanih podatkov, sodnim izvedencem in sodnim cenilcem, brezplačno in nemudoma posredovati zahtevane podatke, če te na podlagi odredbe ali sklepa sodišča potrebujejo za izdelavo izvida, izvedeniškega mnenja in cenitve.

 

Po predlogu ZS-J se krepi tudi položaj in širi pristojnost predsednika sodišča višje stopnje in sicer bo ta lahko v okviru zadev sodne uprave preveril reševanje posamezne nepravnomočno zaključene zadeve tudi, če bo na podlagi drugih podatkov ocenil, da so ali bi lahko bile podane nepravilnosti pri obravnavanju zadeve pri sodišču prve stopnje (časovna korektnost postopanja).

 

Po novem predlogu zakona bodo lahko pregled poslovanja sodišča, ki ga lahko odredi predsednik sodišča višje stopnje zahtevali predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sodni svet, disciplinski tožilec ali disciplinsko sodišče ali minister za pravosodje. Predlagatelji bodo morali predlog za »nadzor« utemeljiti z obrazloženo zahtevo.

 

Predsednik neposredno višjega sodišča lahko dovoli prenos pristojnosti na manj obremenjena sodišča v primeru izvršilnih zadev izterjave denarnih terjatev, s čimer se bodo postopki v teh zadevah pospešili oz. hitreje končali. Navedena določba se bo začela uporabljati ob izpolnitvi tehničnih pogojev za tak prenos.

 

Predsednik okrožnega sodišča lahko prenaša pristojnost za sojenje v določenem številu zadev ali vrsti zadev med okrajnimi sodišči, ki so organizacijske enote tega okrožnega sodišča in to objavi v letnem razporedu sodišča. S tem se po eni strani zagotavlja enakomernejšo obremenjenost okrajnih sodišč znotraj območja okrožja (prenos pristojnosti za sojenje v določenem številu zadev), po drugi strani pa prenos pristojnosti za sojenje v določeni vrsti zadev med okrajnimi sodišči omogoča večjo specializacijo tako posameznih sodnikov kot tudi posameznih okrajnih sodišč.

 

 

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih in ga posreduje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

 

Zakon o društvih ureja uresničevanje ustavne pravice do svobodnega združevanja. Spremembe zakona leta 2006 so prinesle nekatere novosti, ki na eni strani omogočajo lažje uresničevanje pravice do združevanja, na drugi strani pa določajo vrsto mehanizmov, ki naj bi zagotavljali, da bo združevanje v društva pridržano le nepridobitnemu povezovanju.

 

S spremembo zakona iz leta 2009 je bil usklajen prvi odstavek 10. člena Zakona o društvih z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Ta je v prvi točki določala, da bi ime društva, ki ima sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, moralo biti tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku. Prav tako je bil register društev oziroma register podružnic tujih društev izenačen z drugimi javnimi knjigami glede zbiranja osebnih podatkov.

 

Bistvene novosti predloga zakona o društvih so:

• Podatki o društvih oziroma podružnicah tujih društev se vpisujejo v Centralni register društev. V register društev se vpisujejo vsi pravno pomembni podatki o društvu (ime, sedež, naslov, matična številka, datum ustanovitve, datum registracije, zakoniti zastopnik …), ki se dnevno posredujejo tudi AJPES-u za vpis teh podatkov v Poslovni register Slovenije. S spremembo zakona društvom ne bo treba več pošiljati dodatnih podatkov AJPES-u, saj se bodo ti podatki prevzemali iz Centralnega registra društev.
• Na podlagi spremembe zakona bo dana tudi podlaga za vpis skrajšanega imena društva in dodatnega zastopnika v register društev ter podlaga za ustanavljanje podružnic društva.
• Veljavni zakon o društvih določa, da lahko vsakdo postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu. Analiza stanja, ki jo je med društvi in zvezami društev opravil Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), je pokazala na nejasnost te določbe. Iz določbe namreč ni razvidno, da si društvo lahko samo določi tudi pogoje za delovanje v društvu, zato smo navedeno določbo natančneje opredelili.
• Glede podeljevanja statusa društva v javnem interesu zakon določa splošne pogoje, ki jih mora društvo izpolnjevati, s posebnim predpisom pa se lahko že sedaj določijo tudi posebni pogoji za pridobitev tega statusa. Eden izmed splošnih pogojev za podelitev statusa društva v javnem interesu je, da mora društvo izkazati pomembnejše dosežke svojega delovanja. Navedeni pogoj pa ministrstva, ki podeljujejo status društva v javnem interesu, presojajo različno, na kar je opozoril CVNOS. S spremembo zakona bo pristojnim ministrstvom dana pravna podlaga za sprejem pravilnikov, v katerih bodo kriterije za ugotavljanje pomembnejših dosežkov delovanja društva podrobneje določili.
• Prav tako je cilj predloga zakona določiti javno objavo letnih poročil društev.

S predlagano spremembo zakona se nadzor nad izvajanjem določbe, ki se nanaša na izvajanje dejavnosti oziroma nalog društva, opredeljenih v temeljnem aktu, prenaša na Tržni inšpektorat Republilke Slovenije.

 

 

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih in ga posreduje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

 

Zakon o javnih zbiranjih, ki ureja uresničevanje ustavne pravice do mirnega zbiranja ljudi in do javnih zborovanj, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel junija 2002. S tem zakonom je bil nadomeščen do tedaj veljaven zakon o javnih shodih in javnih prireditvah iz leta 1973. Zakon je bil v obdobju od 2005 do 2010 štirikrat spremenjen oziroma dopolnjen.

 

Osnovni razlog za ponovne spremembe in dopolnitve Zakona o javnih zbiranjih je prenos vsebin, ki se nanašajo na javne prireditve na cesti, iz Zakona o varnosti cestnega prometa v Zakon o javnih zbiranjih. Poleg tega je sprememba zakona potrebna tudi zaradi manjše uskladitve z Zakonom o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, zagotovljena pa bo tudi večja varnost udeležencev javnih zbiranj.

 

S spremembo zakona bodo tako doseženi naslednji učinki:

 

• prireditve na javni cesti bodo celovito urejene v enem zakonu,
• določeni pojmi zakona bodo opredeljeni jasneje: izredna uporaba ceste, prireditvena proga, odprt ogenj,
• z vzdrževanjem reda z varnostniki bo na prireditvah, na katerih je stopnja tveganja najvišja, dodatno zagotovljena varnost življenja in zdravja udeležencev,
• s podaljšanjem roka za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za javno prireditev bodo upravne enote pridobile nekaj dodatnega časa za učinkovito in zakonito izvedbo upravnega postopka,
• z obveznim razpisom ustne obravnave s strani pristojnega organa v primeru javnih shodov in javnih prireditev pred objekti, ki se varujejo po posebnih predpisih, bo v večji meri zagotovljen red,
• olajšana bo izvedba upravnega postopka.

Po ocenah vlade zakon ne bo imel finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva.

 

 

Vlada sprejela Turistično politiko za leto 2011 z usmeritvami za leto 2012

Vlada RS je danes na redni seji sprejela Turistično politiko za leto 2011 z usmeritvami za leto 2012

 

V skladu s sprejetim razvojnim strateškim dokumentom na področju turizma »Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011« (RNUST) je Turistična politika za leto 2011 z usmeritvami za leto 2012 temeljni izvedbeni dokument države, s katerim Vlada RS opredeli vsakokratne ukrepe in aktivnosti za ustvarjanje sistemskih in drugih pogojev za razvoj turizma.

 

Turistična politika za leto 2011 z usmeritvami za leto 2012 tako vsebuje sklop ukrepov in aktivnosti za spodbujanje razvoja turizma v tem in prihodnjem letu na devetih ključnih področjih:

1. Politika razvoja turističnih destinacij
2. Politika razvoja človeških virov
3. Politika trženja in promocije
4. Politika trajnostnega in prostorskega razvoja
5. Politika zagotavljanja kakovosti
6. Politika uvajanja informacijske tehnologije
7. Politika razvoja poslovnega okolja in investicij
8. Politika razvoja raziskovalnega dela
9. (Sodelovanje Slovenije v okviru EU inštitucij in mednarodno sodelovanje na področju turizma).

V letu 2010 je bil na nacionalni ravni prvič sprejet Programsko usmerjen proračun za leti 2011 in 2012.

• Turizem je del 1. Politike: Spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti.
• Znotraj 1. Politike je turizem del programa 012 Rast in razvoj podjetij.

 

V dokumentu se zato sledi politikam iz RNUST na eni strani in strukturi programskega proračuna na drugi strani. V programskem proračunu je 7 politik strnjenih v 4 dejavnosti. Bistvena razlika je ta, da so 2., 4., 5. in 6. politika združene v eno dejavnost (Dejavnost 3).

 

Turistična politika temelji na dveh temeljnih strateških oz. splošnih ciljih:

1. povečati globalno konkurenčnost turističnega gospodarstva in
2. povečati obseg turistične dejavnosti.

Kazalniki:

• število nočitev (povečanje za 2 % letno),
• število gostov (povečanje za 2 % letno)
• priliv iz naslova izvoza potovanj (povečanje za 4-6 % letno).

 

Na podlagi tako opredeljenih splošnih ciljev, kazalnikov ter politik za dosego teh ciljev so določene prednostne naloge Direktorata za turizem v letu 2011:

 

V letu 2011 bodo na Direktoratu za turizem v okviru strateških ciljev povečevanja dviga konkurenčnosti in obsega turistične dejavnosti zasledovali ključni cilj, in sicer zagotavljanje generiranja povpraševanja po Sloveniji kot turistični destinaciji.

 

To bo doseženo z ukrepi oz. nadgradnjo trženja in promocije, z razvojem inovativnih turističnih proizvodov in spodbujanjem razvoja kakovostnejše turistične storitve, s spodbujanjem vzpostavljanja pogojev za uvedbo novih letalskih linij, novih pomorskih in železniških linij ter javnega potniškega prometa v celoti in s poenostavitvijo vizumskih postopkov.

 

Še naprej bodo v direktoratu stremeli k trajnostnemu razvoju, dvigu kakovosti in  razvoju kadrov v turizmu.

 

Na področju investicijske politike bodo aktivnosti usmerjene v izvajanje in zaključevanje že odobrenih projektov ter na pripravo in začetek izvajanja projektov  javnega značaja, ki bodo potrjeni na način neposredne potrditve (naravni parki, šolski hoteli, Lipica).

 

Ker se v letu 2011 izteče aktualna strategija razvoja slovenskega turizma (t.i. Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011) bo v letu 2011 pripravljen nov strateški dokument za naslednje 5-letno strateško obdobje (skladno s 5. členom Zakonom o spodbujanju razvoja turizma, UL RS, št. 2/04), in sicer Strategija razvoja in trženja slovenskega turizma 2012-2016.

 

V dokumentu so opisane načrtovane aktivnosti po posameznih politikah, viri financiranja v okviru Direktorata za turizem ter finančni načrt po dejavnostih in ukrepi v letu 2011 v okviru podprograma 0123.

 

 

Sklep vlade glede izvrševanja pogodbe o nakupu osemkolesnikov

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji na podlagi skrbno in temeljito pripravljenega besedila državnega pravobranilstva naložila Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenje, da na pristojno sodišče vloži predlog za izdajo začasne odredbe (natančneje: za izdajo sklepa o zavarovanju nedenarne terjatve z regulacijsko, torej ureditveno začasno odredbo) v zvezi z izvrševanjem pogodbe o nakupu osemkolesnikov (Patrie). Na podlagi sklepa sodišča o tej začasni odredbi se bo vlada odločila za nadaljnje korake glede omenjene pogodbe.

 

 

 

•  celotno sporočilo za javnost (284 KB)