Foto: UKOM
Vlada seznanjena z delovno verzijo »Strategije upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije za obdobje 2011 – 2015«, ki jo je pripravila AUKN
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z delovno verzijo »Strategije upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije za obdobje 2011 – 2015«, ki jo je pripravila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS.
Vlada Republike Slovenije se je seznanila z dokumentoma Slovenske odškodninske družbe, d.d.: »Upravljanje kapitalskih naložb Slovenske odškodninske družbe, d.d. v luči priprave strategije upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije in Izpolnjevanje obveznosti SOD v obdobju 2011 – 2016« z dne 9. 6. 2011 in »Strategija upravljanja kapitalskih naložb RS in predlog možne menjave lastniških deležev« z dne 15. 6. 2011.
Vlada Republike Slovenije se je seznanila z dokumentoma Kapitalske družbe d.d.: »Strategija upravljanja premoženja KAD z dne 20. 6. 2011« in »Strategija upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije za obdobje 2011 – 2015« z dne 22. 6. 2011.
Vlada Republike Slovenije soglaša, da se kapitalske naložbe Slovenske odškodninske družbe d.d. in Kapitalske družbe d.d. v gospodarskih družbah, ki se v »Strategiji upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije za obdobje 2011 – 2015« navedejo kot strateške naložbe, odkupijo ali zamenjajo za druge kapitalske naložbe s strani Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije nalaga Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, da v delovno gradivo »Strategije upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije za obdobje 2011 – 2015« vključi tri možne scenarije določitve seznama strateških kapitalskih naložb Republike Slovenije z oceno finančnih posledic za doseganje ciljne višine strateških kapitalskih naložb, pri čemer morajo biti vsi trije scenariji pripravljeni tako, da bodo javne finance vzdržne, o katerih bosta lahko odločala Vlada Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije. To gradivo mora biti Vladi Republike Slovenije predloženo v obravnavo na sejo dne 14. 7. 2011.
Vlada Republike Slovenije nalaga Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, da v »Strategiji upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije za obdobje 2011 – 2015« v celoti upošteva sektorsko politiko s področja energetike, ki jo je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo.
Vlada Republike Slovenije nalaga Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, da iz »Strategije upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije za obdobje 2011 – 2015« izloči Slovensko tiskovno agencijo, d.o.o., Ljubljana in Studentenheim Korotan GmbH zaradi izvajanja posebne dejavnosti.
Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za finance, da do 31. 7. 2011 pripravi spremembe in dopolnitve Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije in Zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe, ki bodo omogočale jasne razmejitve nalog med posameznimi upravljavci premoženja. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije nemudoma posreduje Ministrstvu za finance predloge sprememb in dopolnitev obeh zakonov.
Vlada določila besedilo predloga Zakona o nalogah in pooblastilih policije
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki ga predloži Državnemu zboru RS v obravnavo.
Namen Zakona o nalogah in pooblastilih policije je sistemsko urediti policijska pooblastila v zakonu, saj so bila nekatera pooblastila in določila o uporabi prisilnih sredstev do sedaj urejena tudi v podzakonskih aktih, zagotoviti še višjo raven pravne in osebne varnosti ljudi in njihovega premoženja, ter zakon uskladiti z drugimi sistemskimi zakoni (kazenskim zakonikom, zakonom o tajnih podatkih).
Novi zakon podrobneje opredeljuje osnovne pojme policijskega postopka in drugih pojmov, omogoča policistom nemoteno in varnejšo izvedbo policijskih nalog, za posameznika pa uporabo milejših ukrepov, opredeljuje kriminalistično obveščevalno dejavnost, ureja uporabo maskirnega pokrivala v policijskem postopku in podrobneje opredeljuje pogoje za uporabo prisilnih sredstev. Določa tudi uporabo poligrafa, učinkoviteje opredeljuje ukrepe policije v zvezi s prepovedjo približevanja, izrečene zaradi nasilja v družini, uvaja nova policijska pooblastila za preprečevanje nasilja na športnih prireditvah, ureja varovanje določenih oseb in objektov ter natančneje opredeljuje zbiranje in posredovanje podatkov.
Zagotovljen je tudi ustreznejši nadzor na področju policijskih pooblastil, saj sta za njihovo uporabo natančneje in zakonsko določena poročanje in nadzor, podrobneje pa je določen tudi postopek za reševanje pritožb zoper delo policistov.
Za zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je oblikovanih več "varovalk", saj predlog zakona natančneje opredeljuje zbiranje obvestil in vabljenje oseb, natančneje ureja ugotavljanje identitete, podrobno ureja varnostni pregled in pregled osebe, ukinja policijsko pooblastilo prijetje, postavlja ločnico med ustavnima kategorijama omejitev gibanja in odvzem prostosti, natančneje določa pravice posameznikov, ki jim je bilo omejeno gibanje ali odvzeta prostost, skrajšuje čas dovoljenih posegov v človekovo svobodo, hkrati pa se čas policijskega postopka všteva v čas pridržanja, nedvoumno ureja postopke z ranljivimi skupinami, v nekaterih primerih skrajšuje dovoljen čas pridržanja osebe ter na zakonski ravni ureja temeljne pravice pridržanih oseb v policijskih postopkih. Predlog zakona tudi jasneje določa uporabo prisilnih sredstev in postavlja ločnico med posameznimi sredstvi, na novo določa uporabo teh sredstev proti množici in sam način uporabe ter zaostruje pogoje za uporabo strelnega orožja kot najhujšega policijskega prisilnega sredstva.
Vlada določila besedilo predloga Zakona o organizaciji in delu policije
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o organizaciji in delu policije, ki ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo.
Namen predloga Zakona o organizaciji in delu policije je zagotoviti boljšo organiziranost in delovanje policije, jasno razmejiti pristojnost med ministrstvom in policijo, urediti specifična delovnopravna razmerja v policiji, status in zaščito policista, usposabljanje, izobraževanje in raziskovalno dejavnost. Novi zakon predvideva tudi večjo avtonomnost policijskih uprav, tesnejšo vpetost policije v delovanje lokalne skupnosti in boljše sodelovanje policije z drugimi subjekti. Tako se bo policija lahko učinkovito odzivala na vse varnostne izzive.
Policija bo tudi ob uveljavitvi določb Zakona o organizaciji in delu policije še vedno ostala del javnega sektorja in plačnega sistema javnih uslužbencev. Le specifičnosti zaradi posebnosti poklica policista bo popolnoma legitimno uredila v področni zakonodaji (podobno kot imajo to urejeno v zakonu o obrambi, zakonu o službi v Slovenski vojski, zakonu o carinski službi, zakonu i izvrševanju kazenskih sankcij). Zagotavljanje notranje varnosti je namreč v primerjavi s klasičnim delom javne uprave tako nepredvidljivo, da ga preprosto ni mogoče zagotavljati z enakimi merili, organizacijskimi oblikami in enakim sistemom javnih uslužbencev.
Slovenska policija je organ sui generis in je največji organ državne uprave v Sloveniji. Prav njen specifičen organizacijsko-funkcionalni status je okoliščina, ki zahteva optimalno notranjo organiziranost in urejenost delovnopravnih razmerij. Za policiste namreč veljajo številne omejitve, ki jih drugi javni uslužbenci ne poznajo. Tako npr. v primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, policist nima pravice odkloniti izvršitve naloge policije ali zapustiti delovnega mesta, ne glede na določbe zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, četudi mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje. Poleg tega imajo policisti omejeno pravica do stavke, zanje veljajo strožji pogoji za zaposlitev kot za ostale javne uslužbence, prepoved članstva v političnih strankah in prepoved opravljanja določenih del. Obvezani so se periodično usposabljati, saj se jim v nasprotnem primeru odvzame pooblastila. Poleg tega se jim lahko odredi dela v nujnih primerih, ne glede na določbe zakona o delovnih razmerjih glede pravice do počitka, dolžni pa so ukrepati tudi v prostem času.
Da je v obstoječem sistemu nagrajevanja in vrednotenja dela v javni upravi poklic policista neustrezno ovrednoten, je bilo že večkrat izpostavljeno, poudarjeno in ugotovljeno tudi na razpravi članov Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti na 15. seji v letu 2010, ko je bila obravnavana Peticija Policijskega sindikata Slovenije glede varnosti policistov. Zakon o organizaciji in delu policije tako predlaga uveljavitev posameznih dodatkov zaradi specifičnosti dela policistov, in sicer:
• Določitev dodatkov za delo policistov, ki v posebnih varnostnih razmerah opravljajo naloge skupaj s Posebno policijsko enoto (PPE). Policistom, ki niso pripadniki PPE, ob določenih zahtevnih policijskih nalogah pa izvajajo naloge skupaj z njimi (npr. varovanje prireditev, nogometnih tekem, primeri hujših kaznivih dejanj, množične kršitve javnega reda in miru, iskanje pogrešanih oseb itd.) po sedanji ureditvi ne pripada poseben dodatek.
• Določitev dodatka za delo prekrškovnega organa. S sprejemom zakona o prekrških leta 2004 so v pristojnost policije prišli prekrškovni postopki, ki so bili do takrat večinoma v pristojnosti sodnikov za prekrške. Ob prenosu pristojnosti je bil napovedan dodatek k plači, vendar vse do danes to delo ni ovrednoteno in se opravlja v okviru rednih nalog.
• Predlog zakona dopušča možnost povečanja plače za 30 % v primeru naravnih in drugih nesreč ter po razglasitvi ukrepov kriznega odzivanja, vojnega ali izrednega stanja policistu za čas izvajanja nalog pod posebnimi pogoji in posebnimi obremenitvami.
• Policiste se poleg dosedanjega nezgodnega zavarovanja za primer invalidnosti in trajne izgube splošne delovne zmožnosti, zavaruje tudi za primere začasne izgube delovne zmožnosti; zavarujejo pa se le tisti policisti, ki opravljajo operativno delo in sicer za čas, ko so v službi.
• Pomočnikom vodij enot se zagotovi upravičenost do dodatka za vodenje saj navedeni v okviru svojega dela ves čas izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela notranje organizacijske enote.
• Pilotom, kopilotom in tehnikom letalcem, ki sestavljajo posadko policijskega zrakoplova se določi povečan obseg dela. Kolektivna pogodba za javni sektor sicer med dodatki za nevarnost in posebne obremenitve v 39. členu določa dodatek za opravljanje storitev v primerih, ko se kot prevozno sredstvo uporablja helikopter, vendar pa pilotom, kopilotom in tehnikom letalcem, ki sestavljajo posadko policijskega zrakoplova, ta dodatek ne pripada, saj oni upravljajo s helikopterjem in ga ne uporabljajo kot prevozno sredstvo. S predlagano spremembo se skuša odpraviti razliko v plači, ki je med piloti v Policiji in Slovenski vojski, saj je plača policistov pilotov nižja, kot jo imajo piloti v vojski. Ti imajo namreč v Zakonu o službi v slovenski vojski določen povečan obseg dela, v Zakonu o policiji pa ga do sedaj ni bilo. Sprememba je tako nujna za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač.
Policistom se tako urejajo nekatere temeljne pravice iz delavnega razmerja, ki jih do sedaj niso imeli, imeli pa so jih vsi ostali primerljivi poklici.
celotno sporočilo za javnost (296 KB)