Vlada določila besedilo predloga Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015. Posredovala ga bo Državnemu zboru RS v obravnavo in predlagala, da ga obravnava po nujnem postopku, saj je njegov sprejem nujen zaradi pravočasne zagotovitve ustrezne razvojne podpore za prestrukturiranje Pomurske regije. Cilj zakona je s programskim pristopom in zagotovitvijo finančnih sredstev v regiji ustvariti pogoje za razvojno dohitevanje drugih slovenskih regij in ublažiti posledice finančne in gospodarske krize.

 

Med vsemi slovenskimi statističnimi regijami Pomurje že desetletja najbolj zaostaja v razvoju. Stanje se zaradi posledic finančne in gospodarske krize, ki je regijo še posebej močno prizadelo, slabša, zato je Vlada RS sprejela in določila besedilo predloga zakona za razvojno podporo Pomurski regiji, ki določa naslednje ukrepe:

 

1. izvedba Programa spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010 – 2015 v skupni višini 30 milijonov evrov,

2. davčna olajšava za zaposlovanje,

3. davčna olajšava za investiranje,

4. prednostna obravnava programov in projektov iz Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz nacionalnih programov, programov evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja:

• vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra v okvirni višini 2 milijona evrov,

• vzpostavitev regijskega gospodarskega središča v Pomurski regiji v okvirni višini 30 milijonov evrov,

• vlaganja v prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter živilsko-predelovalne industrije in v diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti v okvirni višini 40 milijonov evrov,

• vlaganja v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo v okvirni višini 90 milijonov evrov in

5. vzpostavitev vladne projektne pisarne v Pomurski regiji.

 

1.) Zakon določa sprejem posebnega Programa spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010-2015 v višini 30 milijonov evrov.

Naložbe podjetij bodo prednostno usmerjene v prioritetne lokacije - poslovne in gospodarske cone. Koncentracija novih podjetij v conah omogočila njihovo vsebinsko specializacijo in nadgradnjo s podpornimi institucijami za razvoj podjetništva. Investicije bodo prednostno usmerjane v razvojne vsebine, ki so prepoznane kot primerjalne prednosti Pomurja: geotermalna energija in drugi obnovljivi viri energije, trajnostno in konkurenčno kmetijstvo ter agroživilstvo in turizem. Cilj programa je s kombinacijo različnih instrumentov ublažiti posledice finančne in gospodarske krize in v šestih letih neposredno ustvariti 1.000 novih delovnih mest. Na podlagi izvajanja podobnih programov za razvoj podjetništva v Posočju in v Zasavju ocenjujemo, da vsako neposredno ustvarjeno novo delovno mesto v okolju generira še dve do tri dodatni novi delovni mest. Upoštevaje oceno, da je za odprtje novega delovnega mesta v podeželskih okoljih potrebnih okoli 30.000 evrov, je bil določen obseg programa prestrukturiranja, ki znaša 30 milijonov evrov v obdobju 2010-2015. S temi sredstvi in z drugimi ukrepi, ki jih določa zakon, naj bi tudi v Pomurju ustvarili pogoje za razvojno dohitevanja drugih slovenskih regij.

 

2.) Zakon določa davčno olajšavo za zaposlovanje v Pomurski regiji.

Zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in zavezanec po Zakonu o dohodnini, ki najmanj za dobo dvanajstih mesecev zaposlita delavca, ki je bil najmanj šest mesecev prijavljen na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb v Pomurski regiji, lahko uveljavljata zmanjšanje davčne osnove za 50 odstotkov stroškov tega delavca, vendar največ v višini davčne osnove.

 

3.) Zakon določa davčno olajšavo za investiranje v Pomurski regiji.

Zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ima sedež in dejansko ekonomsko aktivnost s sedežem v Pomurski regiji, in zavezanec po Zakonu o dohodnini , ki dosega dohodek iz dejavnosti, ki ima sedež, stalno oziroma začasno prebivališče v Pomurski regiji in tam dejansko opravlja ekonomsko aktivnost, lahko za investiranje v letih od 2010 do 2012 uveljavljata zmanjšanje davčne osnove v višini 50 odstotkov investiranega zneska za nove investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar le za investicije v Pomurski regiji in največ v višini davčne osnove. Enako zmanjšanje davčne osnove pod enakimi pogoji lahko zavezanca uveljavljata za investiranje v prvih treh letih po datumu ustanovitve in najkasneje do 31. 12. 2015, če na novo začneta s poslovanjem. Obe navedeni ugodnosti se izključujeta. Ocenjujemo, da bo uvedba predlaganih davčnih olajšav znižala davčno obveznost davčnih zavezancev iz Pomurske regije za  okoli 19 milijonov evrov.

 

4.) Zakon določa prednostno obravnavo programov in projektov iz Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz nacionalnih programov, programov evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja.

V tem okviru se določa vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra v višini okoli 2 milijona evrov in vzpostavitev regionalnega gospodarskega središča v Pomurski regiji v višini okoli 30 milijonov evrov, kar se bo sofinanciralo iz sredstev evropske kohezijske politike.

 

Zakon določa tudi vlaganja v prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva, gozdarstva, živilsko-predelovalne industrije in diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti v višini okoli 40 milijonov evrov, in sicer preko Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, ki se sofinancira iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

 

Zakon med drugim določa tudi vlaganja v infrastrukturo za oskrbo Pomurske regije s pitno vodo, kjer je predvidena izgradnja celotnega sistema za 26 občin. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na okoli 121 milijonov evrov (sredstva evropske kohezijske politike in integralnega proračuna), od česar se bo iz državnega proračuna zagotovilo okoli 90 milijonov evrov.

 

5.) Z zakonom se ustanavlja Vladna projektna pisarna v Pomurski regiji.

Projektno pisarno bo vodil državni sekretar, s čimer bo zagotovljen potreben politični mandat za usklajen nastop države in regije pri razreševanju razvojnih problemov. Pisarna bo delovala tri leta in v tem času poskrbela za pripravo in začetek izvajanja ključnih regijskih projektov. Njene naloge bodo:

• usklajevanje dejavnosti ministrstev v Pomurski regiji za učinkovito porabo razpoložljivih razvojnih sredstev in priprave ter izvajanja ključnih regijskih projektov v okviru regionalnega gospodarskega središča,

• pomoč regionalni razvojni agenciji Pomurske razvojne regije pri izvajanju njenih nalog in pri usklajevanju regijskih projektov v Pomurski regiji,

• spodbujanje javno zasebnih partnerstev in vzpostavljanje stikov z možnimi vlagatelji zunaj in znotraj regije,

• privabljanje tujih investicij in vsebinsko usmerjanje Programa spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010-2015 in izvajanje del tega programa.

Vlada sprejela mnenje o zahtevi državnega sveta, da državni zbor ponovno odloča o noveli Zakona o državnem tožilstvu

Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta RS, da Državni zbor RS ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu.

 

Vlada zavrača očitke državnega sveta in državnemu zboru predlaga, da ob ponovnem glasovanju Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu podpre, saj bi nesprejem zakona povzročil novo neskladnost oziroma nadaljnjo neustavnost.

      

Vlada opozarja, da so Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L),  Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-I), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra-C) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-G) med seboj neločljivo povezana vsebinska celota. Zahteva državnega sveta za ponovno odločanje je vložena le v zvezi z ZDT-G,  navedbe v zahtevi pa se nanašajo izključno na ZSPJS-L in na položaj sodnikov.

 

Vlada meni, da je v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča trditev, da bo uvrstitev sodnikov oziroma pravosodnih funkcionarjev v višje plačne razrede povzročila nezadovoljstvo pri drugih poklicnih skupinah v javnem sektorju, ker plače pravosodnih funkcionarjev niso primerljive z ureditvijo plač javnih uslužbencev temveč morajo biti primerljive s funkcionarji drugih vej oblasti.

 

Ustavno sodišče je tudi poudarilo, da fiksnost plače pravosodnega funkcionarja zagotavlja njegovo materialno neodvisnost,  medtem ko je variabilni del plače sestavljen iz dodatkov,  ki so značilni za plače javnih uslužbencev, s katerimi položaj funkcionarjev vseh treh vej oblasti ne gre primerjati. Hkrati načelo fiksnosti plač zaradi ukinitve dodatkov ureja plače pravosodnih funkcionarjev na finančno vzdržen način, ob upoštevanju dejstva, da se zlasti v kriznem obdobju masa plač ne sme povišati. V skladu z odločbo ustavnega sodišča so zakonske rešitve kompromis, dosežen v pogajanjih med pravosodnimi funkcionarji in vlado.

Imenovanje dr. Andreja Horvata za državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade

Vlada RS je na današnji seji, na predlog predsednika Vlade Republike Slovenije, imenovala dr. Andreja Horvata za državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade, in sicer z 12. oktobrom 2009.

 

Dr. Andrej Horvat je doktor družbenih in ekonomskih ved. Med leti 1997 in 1999 je bil vodja regionalne pisarne PHARE CBC v Murski Soboti ter projektni vodja trilateralnega programa Slovenija-Avstrija-Madžarska (Trilateralna razvojna strategija, Krajinski park Goričko, Izobraževalni center Rakičan). Svojo pot je nadaljeval na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, kjer je bil tudi član ožje skupine za pripravo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. V letih 2006 in 2007 je bil član vlade Republike Slovenije in sicer je opravljal funkcijo  državnega sekretarja in kasneje vodje Službe vlade RS za razvoj. V svoji bogati profesionalni poti se je večinoma ukvarjal z regionalnim razvojem in si pridobil številne izkušnje na tem področju.

Vlada imenovala  Dušana Valentinčiča za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij

Vlada RS je na današnji redni seji imenovala Dušana Valentinčiča za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev.

Dušan Valentinčič je profesor sociologije z več kot 26 leti delovne dobe in večletnimi delovnimi izkušnjami s področja izvrševanja kazenskih sankcij, ki jih je med drugim pridobil kot generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Od 1. septembra 2006 je razporejen na delovno mesto direktor urada v Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper.

Imenovanje dr. Mitje Pavlihe za generalnega direktorja Direktorata za prostor v Ministrstvu za okolje in prostor

Vlada RS je na današnji seji izdala odločbo, da se z 9.10.2009 dr. Mitja Pavliha imenuje na položaj generalnega direktorja Direktorata za prostor v Ministrstvu za okolje in prostor, za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

 

Dr. Mitja Pavliha je leta 1994 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, leta 1997 pa na isti fakulteti magistriral z nalogo »Človeku in okolju prijazne oblike turizma v slovenskih zavarovanih območjih – arhitekturni vidiki«. Med 1994 - 1997 je bil kot mladi raziskovalec zaposlen na Urbanističnem inštitutu RS. V tem obdobju je bil tudi na študijskem izpopolnjevanju v Veliki Britaniji kjer je preučeval prostorsko zakonodajo ter prostorske ukrepe pri ohranjanju naravne in grajene kulturne dediščine ter identitete naravnega in grajenega prostora narodnih parkov v Walesu.

 

Konec leta 1997 je Pavliha pri založbi Pozoj iz Velenja izdal arhitekturni in prostorsko načrtovalski priročnik z naslovom »Arhitekturni vidik razvoja turizma v zavarovanih območjih«.

 

Jeseni 2005 je doktoriral na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu z doktorsko disertacijo »Model vrednotenja prometne infrastrukture – prostorski vidiki«, v kateri je razvil novo metodologijo prostorskega vrednotenja elementov prometne infrastrukture.

 

Kot samostojni ustvarjalec na področju kulture je med leti 1997 in 1998 sodeloval pri izdelavi mnogih projektov na področju arhitekturnega oblikovanja in prostorskega načrtovanja. Od leta 1998 do leta 2001 je bil zaposlen na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije, kjer je sodeloval pri znanstveno raziskovalnih, razvojnih in prostorsko načrtovalskih projektih. V letih 2001 - 2004 je delal na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo – Uradu RS za prostorsko planiranje kot svetovalec direktorice za prometno infrastrukturo in telekomunikacije. V tem času je bil aktivno vključen v različne nacionalne in mednarodne projekte na področju prostorskega načrtovanja ter postal član več mednarodnih delovnih skupin ter komisij. Sodeloval je pri pripravi Strategije prostorskega razvoja Slovenije, Resolucije o prometni politiki ter mnogih drugih prostorskih izvedbenih projektih, več mednarodnih znanstvenih konferencah in mednarodnih delavnicah ter kot predavatelj gostoval v Veliki Britaniji in Venezueli.

 

Leta 2001 je postal član društva Urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, 2003 pa predstavnik Slovenije v Evropski komisiji ministrov za promet (ECMT), v Delovni komisiji za trajnostni razvoj urbanega prometa.

 

V letih 2004 in 2005 je bil zaposlen v Združenem tehničnem sekretariatu Interregovega programa IIIb za Območje Alp v Rosenheimu, kjer je bil član delovne skupine za razvoj programskih dokumentov. V tem obdobju je skrbel tudi za spremljanje projektov s prostorsko prometnimi vsebinami.

 

Od leta 2005 je kot samostojni svetovalec sodeloval s podjetjem BDO EOS Svetovanje, kjer je vodil oddelek EU skladi. Podjetje je svetovalo privatnim in javnim institucijam pri pridobivanju nepovratnih sredstev iz različnih evropskih virov subvencioniranja ter aktivno sodelovalo pri pripravi in izvajanju mednarodnih prostorskih ter prostorsko prometnih projektov. V tem obdobju je Dr. Pavliha koordiniral več mednarodnih projektnih skupin za različne vodilne partnerje. 

 

Je član odbora za infrastrukturo Ljubljanske urbane regije (LUR) ter član ožje strokovne komisije za izvajanje projekta javnega potniškega prometa v regiji in projekta priprave strokovnih podlag za razvoj regionalnega prostorskega načrta LUR.

Imenovanje Aleksandre Velkovrh za glavno inšpektorico Republike Slovenije
za okolje in prostor

Vlada RS je na današnji seji izdala odločbo, da se z 9.10.2009 imenuje Aleksandro Velkovrh na položaj glavne inšpektorice Republike Slovenije za okolje in prostor v Inšpektoratu RS za okolje in prostor, za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

 

Aleksandra Velkovrh se je rodila 22.5.1966 v Kranju. Je dipl.inž.grad., spec. javne uprave. Delala je kot sekretarka za investicije na Ministrstvu za pravosodje. Med letoma 2005 in 2007 je bila tudi vodja kabineta generalnega sekretarja Vlade RS ter vodja Medobčinskega inšpektorata. Pet let je bila gradbena inšpektorica za vodenje inšpekcijskih postopkov na Ministrstvu za okolje in prostor. Od leta 1996 do leta 1999 je bila svetovalka župana za komunalo, stanovanjsko gospodarstvo ter okolje, kjer se je ukvarjala z vodenjem investicij ter prostorskega planiranja.

 

Končala je podiplomski specialistični študij na Fakulteti za upravo s področja gradbenega inšpiciranja z aktualno problematiko uvajanja ZGO-1. Leta 2004 si je z nazivom Specialist javne uprave pridobila znanje glede vodenja ter opravljanja najbolj zahtevnih nalog v državni upravi.

 

Je avtorica številnih strokovnih člankov in predava na seminarjih in konferencah s področja gradbene in okoljske zakonodaje. Sodelovala je pri različnih temah na nivoju Ministrstva za okolje ter je tudi avtorica Priročnika za gradbene izvajalce.

 

 celotno sporočilo za javnost (382 KB)