Skoči na vsebino »

Sporočila za javnost

29.11.18

15. dopisna seja Vlade RS

Vlada sprejela mnenje k predlogu Zakona o minimalni plači

 

Vlada Republike Slovenije je  na dopisni seji sprejela Mnenje k Predlogu zakona o spremembah Zakona o minimalni plači – prva obravnava, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, in ga pošlje Državnemu zboru.

 

Vlada ne nasprotuje ciljem, ki jih predlog zasleduje, ocenjuje pa, da bi bilo v nadaljnjem zakonodajnem postopku pri iskanju najustreznejših rešitev smiselno v največji možni meri upoštevati socialni dialog in prilagoditi dinamiko uveljavitve posameznih rešitev predloga.

 

V zvezi s sistemsko ureditvijo minimalne plače vlada uvodoma poudarja, da opredelitev minimalne plače predstavlja zelo občutljivo vprašanje, pri čemer ratificirana konvencija Mednarodne organizacije dela št. 131, kot že omenjeno, določa tudi obveznost izčrpnih posvetovanj s socialnimi partnerji v zvezi z določanjem in usklajevanjem minimalne plače. V skladu s tem je ministrica za delo takoj po vložitvi zakona v zakonodajni postopek s strani poslancev predlagala njegovo obravnavo na Ekonomsko socialnem svetu, ki bi lahko bila tudi dodatna informacija vladi pri pripravi opredelitve do predloga zakona. Predlog je sicer bil obravnavan na seji Ekonomsko socialnega sveta, dne 16. 11. 2018, pri čemer so predstavniki delojemalcev predlog zakona podprli, predstavniki delodajalcev pa so zavzeli stališče, da ne podpirajo niti načina sprejemanja predpisa glede na način vložitve zakona s strani poslancev niti spremenjene in dopolnjene ureditve, ki jo predlog zakona predvideva.

 

Ne glede na to, si bo vlada v povezavi s predlogom vloženim v zakonodajni postopek s strani poslancev, kljub izredno tesni časovnici zakonodajnega postopka in posledično omejenem času, ki je na razpolago za vodenje socialnega dialoga, še naprej prizadevala, da bi bila v okviru Ekonomsko socialnega sveta v najkrajšem času izpeljana tudi vsebinska razprava o predlogu.

 

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je 20. 11. 2018 sklical 2. sejo Strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, na kateri je s predstavniki delodajalcev nadaljeval pogovor o možnostih dviga minimalne plače, saj je odgovornost države po mnenju vlade tako skrb za blagostanje njenih državljanov in državljank, kot tudi skrb za uspešen gospodarski razvoj. Člani Strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje so se načelno strinjali, da je potrebno minimalno plačo dvigniti, saj ni dvoma, da so zaposleni tisti, ki pomenijo dodano vrednost podjetja. Zato je potrebno za pošteno delo dobiti tudi pošteno plačilo. Je pa potrebno minimalno plačo dvigniti na predvidljiv način, torej premišljeno, previdno in postopoma ter spremembe sprejemati v socialnem dialogu, saj je gospodarstvo del tripartitne pogodbe, katere cilj mora biti podpiranje skupnih prizadevanj za ohranjanje realne ravni plač, omogočanje razvoja gospodarstva ter povečanje njegovih konkurenčnih sposobnosti.

 

V zvezi s predlogom spremembe ZMinP vlada ocenjuje, da v pretežni meri zasleduje strokovne cilje na tem področju (izločitev dodatkov) in z navezavo na minimalne življenjske stroške vzpostavlja smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in delovno neaktivnih oseb.

 

Vlada ocenjuje, da predlagani znesek minimalne plače za leti 2019 in 2020 primerno odraža pretekla in napovedana makroekonomska gibanja v Sloveniji, ki jih v svojem jesenskem poročilu navaja Urad za makroekonomske analize in razvoj. Kumulativna realna rast BDP je v zadnjih treh letih med leti 2015 in 2017 znašala 10,3 %, kumulativna realna rast produktivnosti 4,2 %, in kumulativna realna rast povprečne plače 4,8 %. Kumulativna realna rast minimalne plače pa je v zadnjih treh letih znašala 1,2 %. Z dosedanjo nižjo rastjo minimalne plače je bilo spodbujeno hitrejše okrevanje slovenskega gospodarstva in njegova konkurenčnost.

 

Glede na navedeno vlada sicer ne nasprotuje ciljem, ki jih predlog zasleduje, ocenjuje pa, da bi bilo v nadaljnjem zakonodajnem postopku pri iskanju najustreznejših rešitev smiselno v največji možni meri upoštevati socialni dialog in prilagoditi dinamiko uveljavitve posameznih rešitev predloga. Ključno za gospodarstvo v Sloveniji je predvidljivost poslovnega okolja, zato je potrebno minimalno plačo dvigovati premišljeno, predvidljivo in postopoma. Z vidika predvidljivosti poslovnega okolja je namreč neprimerno, da se spremembe sprejete decembra 2018 začnejo uporabljati že januarja 2019. Na tem mestu velja posebej izpostaviti predvsem izločanje dodatkov, katerih nepredvidljivost obsega in izredno kratek rok do uveljavitve zakona narekujeta preudarnost in razmislek o tem ali ne bi veljalo dodatkov izključevati postopoma. S tem bi se tako javnemu kot zasebnemu sektorju zagotovil zadosten čas za prilagoditev in morebitno prestrukturiranje v smeri, ki bi omogočila mehkejši prehod v novo zakonsko ureditev.

 

Hkrati vlada v mnenju še enkrat poudarja pomembnost socialnega dialoga pri vprašanju definicije in višine minimalne plače, katerega cilj mora biti podpiranje skupnih prizadevanj za ohranjanje realne ravni plač, omogočanje razvoja gospodarstva ter povečevanje njegovih konkurenčnih sposobnosti. Predlagamo, da se predlog dviga minimalne plače opremi tudi s konkretnimi izračuni ter da se po vzoru priprave MSP testa za vladne zakonodajne predloge opravi primerljiva ocena vpliva predpisa na gospodarstvo, predvsem na mala in srednje velika podjetja, s čimer bi se povečalo zavedanje o kvalitativnih in kvantitativnih vplivih predpisa na gospodarstvo in posledično zmanjšalo negativne vplive nanj. Pri spremembah je namreč treba v obzir vzeti vpliv predlaganega ukrepa na konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva. Končna rešitev na tem področju prav tako ne sme vnaprej izključevati socialnega dialoga na področju minimalne plače. S tem v zvezi bi veljalo razmisliti, ali ne bi bila funkcija izračuna zneska minimalne plače zgolj vodilo pri ugotavljanju izhodiščnega zneska, morebitni vnaprej zakonsko določen razpon, v okviru katerega bi bilo možno usklajevanje, pa nato temelj za nadaljnji socialni dialog, ki bi prispeval k visoki ravni zanesljivosti gibanja minimalne plače (najmanj) na srednji rok za vse socialne partnerje. V konstruktivnem socialnem dialogu bi bilo tako možno lažje doseči najširše možno soglasje socialnih partnerjev, ob hkratnem prizadevanju za pravično rešitev izpostavljene problematike in ob upoštevanju učinkov tovrstnih sprememb na družbeno blaginjo in gospodarski razvoj države.

 

Vir: MDDSZ

 


Vlada o predlaganih spremembah in dopolnitvah ZSPJS

 

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in ga v Državni zbor pošilja po nujnem postopku, saj bi v primeru kasnejšega sprejetja predloga zakona lahko nastale težko popravljive posledice za državo.

 

Ukrep iz Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju bo namreč prenehal veljati z 31. 12. 2018 in bi s 1. 1. 2019 v veljavo stopila ureditev pred uvedbo interventnih ukrepov, po kateri javni uslužbenci pridobijo pravico iz naslova napredovanja v višji plačni razred oziroma naziv, praviloma s 1. aprilom oziroma 1. majem. Poleg navedenega bo v nasprotnem primeru bistveno otežena razrešitev stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja, ki pa morajo biti čim prej razrešene zaradi preprečitve že napovedanega stavkovnega vala v javnem sektorju.

 

Predlog sprememb določa, da vsi javni uslužbenci in funkcionarji v letu, ko izpolnijo pogoje za napredovanje, pridobijo pravico do izplačila v skladu z višjim plačnim razredom zaradi napredovanja v višji plačni razred, naziv ali višji naziv s 1. decembrom. Sprememba datuma začetka izplačevanja je potrebna zaradi vzpostavitve enotne sistemske ureditve časovne dinamike izplačevanja omenjene pravice.

 

Vir: MJU  



Vlada o Predlogu Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju ter aktov za razrešitev stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja

 

Vlada Republike Slovenije se je na dopisni seji seznanila s predlogom Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, s predlogi stavkovnih sporazumov s sindikati javnega sektorja in s predlogi aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev.

 

Vlada je Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za obrambo naložila, naj najpozneje do 6. 12. 2018 vladi v sprejem predložita Uredbo o spremembi Uredbe o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede ter Uredbo o spremembi Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede. Torej v roku, ki bo omogočil, da bi bili uredbi uveljavljeni sočasno z akti za razrešitev stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja. 

 

Vlada je s sklepi pooblastila pristojne ministre za podpis stavkovnih sporazumov s posameznimi sindikati javnega sektorja, za podpis Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju ter za podpise aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev.

 

Reprezentativni sindikati in nekateri drugi sindikati javnega sektorja so konec leta 2017 napovedali stavke, ki so bile v marcu zaradi odstopa predsednika vlade prekinjene. Stavke so bile ponovno napovedane po nastopu nove vlade. Vlada je imenovala posebno vladno pogajalsko skupino za pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev, ki se je s sindikati javnega sektorja, ki so napovedali stavke, uspela dogovoriti o razrešitvi njihovih stavkovnih zahtev, ki se nanašajo na plače in druge prejemke javnih uslužbencev. Gre za stavkovne sporazume s petimi stavkajočimi sindikati oziroma skupinami sindikatov, in sicer s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, s Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije in s Sindikatom zdravstvene nege Slovenije, s Sindikatom delavcev v pravosodju in s koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja.

 

Upoštevaje dejstvo, da se dogovorjene vsebine v stavkovnih sporazumih nanašajo tudi na ostale reprezentativne sindikate javnega sektorja, ki niso napovedali stavke oziroma nimajo pravice do stavke oziroma dogovorjeno vpliva na pravice vseh javnih uslužbencev v javnem sektorju, je za realizacijo dogovorjenega treba skleniti Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, katerega podpisniki so vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja, Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, Aneks št. 12 h Kolektivni pogodbi za javni sektor in anekse h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Višjih plač bodo deležni tudi zaposleni v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih ter v Slovenski vojski, zato je treba spremeniti tudi obe uredbi, s katerima se ti zaposleni uvrščajo v plačne razrede. 

 

Vir: MJU


Časovno obdobje

Potrdi