Skoči na vsebino »

Sporočila za javnost

10.1.13

44. redna seja Vlade RS

Foto: UKOM

Vlada RS določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku in ga poslala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po skrajšanem postopku.

 

Glavni cilji predloga novele Zakona o kazenskem postopku so krepitev učinkovitosti kazenskega postopka  z administrativno razbremenitvijo policije, državnega tožilstva in sodišč ter krepitev pravne varnosti z odpravo nedorečenosti pri posameznih procesnopravnih institutih in z manj zahtevnimi vsebinskimi izboljšavami posameznih zakonskih določb.

 

V skladu s predlogom oškodovanec krije stroške kazenskega postopka, ki se je začel na njegov predlog, če je po začetku glavne obravnave umaknil predlog.

 

Olajšuje se posredovanje ovadbe državnemu tožilstvu, kolikor je ta vložena na policiji. Z namenom administrativne razbremenitve policije je predvidena poenostavitev ravnanja policije in državnega tožilstva, kadar oškodovanec na policiji poda ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog in ob tem izjavi, da ne želi kazenskega pregona. Podobno velja za dopolnitev določbe, ki ureja posredovanje ovadbe državnemu tožilstvu, kolikor je ta vložena na policiji.

 

Ukinja se potrdilo o zasegu predmetov, ki ga policija izdaja osebam, pri katerih v okviru posameznih preiskovalnih dejanj zaseže predmete.

 

Olajšano je pridobivanje potrdila preko diplomatsko-konzularnih predstavništev o tem, da (fizična ali pravna) oseba ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti (upoštevan je najširši možni krog situacij, zaradi katerih bi nekdo lahko potreboval takšno potrdilo).

 

Predlog vzpostavlja pravno podlago, na podlagi katere lahko sodišče pozove udeleženca postopka, naj navede svoje kontaktne telefonske podatke (fiksne oziroma mobilne telefonije), številko telefaksa oziroma naslov elektronske pošte. Poleg tega se vzpostavlja pravna podlaga za vpogled sodišča v osebne dokumente zaradi preverjanja istovetnosti udeležencev postopka oziroma posameznih preiskovalnih ali procesnih dejanj.

 

S predlogom zakona se v skladu s  sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice omejuje možnost odvzema brisa ustne sluznice na uradno pregonljiva kazniva dejanja, ob sočasnem pogoju neogibne potrebnosti ukrepa z vidika predkazenskega postopka.

 

Bolj jasno se ureja tudi postopanje državnega tožilstva in sodišča v pripornih zadevah. Določa se posebni rok za vložitev obtožnice, če ta vsebuje tudi predlog za podaljšanje pripora in pripora pred vložitvijo obtožnice ni več mogoče podaljšati. Zagotavlja se zadosten čas za izvedbo predpisanega kontradiktornega postopka podaljšanja pripora v zakonsko določenih rokih.

 

Med stroške kazenskega postopka se s predlogom uvrščajo tudi stroški zasega, odvzema, hrambe, prodaje in uničenja zaseženih oziroma odvzetih predmetov, nastalih pred, med ali po uvedbi kazenskega postopka.

 

Pri postopku odloženega pregona je bolj jasno določeno, kdo odgovarja za stroške.

 

Državni tožilec lahko v okviru kaznovalnega naloga predlaga kazen pogojne obsodbe z določitvijo dodatnega pogoja povrnitve premoženjske koristi oziroma škode, ki jo je obdolženec pridobil oziroma povzročil s kaznivim dejanjem. Poleg tega je predvideno, da bo obdolženec lahko umaknil ugovor do izdaje sklepa o razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu.

 

Predlagano je črtanje določbe, v skladu s katero je potrebno pred izdajo odločbe o izbrisu obsodbe opraviti potrebne poizvedbe oziroma zbrati podatke o "odprtih" kazenskih postopkih za kazniva dejanja, ki bi jih obsojenec storil pred pretekom roka, predpisanega za izbris obsodbe.

 

S predlogom se določa posebno hitro obravnavanje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo (štiriindvajseto poglavje KZ-1), ob zgledu ureditve, ki velja v pripornih zadevah (200. člen Zakona o kazenskem postopku).

 

Predlagane so tri različne možnosti glede slikovnega in zvočnega snemanja glavnih obravnav in prenosa slednjih, gre za spremembo možnosti nadzora javnosti nad delom sodišč:

  • neposredni prenos informacij s pisnimi sporočili z uporabo telekomunikacijskih sredstev, kjer je mišljeno twitanje ali pa sms sporočila;
  • slikovno in zvočno snemanje brez neposrednega prenosa;
  • slikovno in zvočno snemanje z neposrednim prenosom.

 

Ukinja se klasični zapisnik o glavni obravnavi, saj se bo slednja snemala z ustreznimi tehničnimi sredstvi za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje, strankam bo omogočeno predvajanje in pridobitev kopije posnetka iz informacijskega sistema sodišča, po plačilu stroškov pa sem jim bo lahko izdal zapis na zgoščenki. Posnetki glavnih obravnav se bodo v celoti ali deloma prepisali na utemeljeno zahtevo strank ali če bo predsednik senata sam tako odredil.
 
 

Vlada RS sprejela odgovor na zahteve Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na zahteve Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja in za pogajanja s Koordinacijo stavkovnih odborov javnega sektorja določila pogajalsko skupino.

 

Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja je na vlado dne 19.12.2012 naslovila zahtevo za pogajanja o zahtevah sindikatov v šestih točkah.

 

V zvezi z zahtevo za priznavanje sindikatov kot enakovrednih socialnih partnerjev glede pogajanj o pogojih in ceni dela javnih uslužbencev Vlada RS v odgovoru sindikatom pojasnjuje, da spoštuje mednarodne dokumente in druge predpise ter kolektivne pogodbe na tem področju, kar izhaja tudi iz številnih pogajanj in usklajevanj s sindikati tako v okviru Ekonomsko socialnega sveta, pogajalske komisije in posameznih usklajevanj ter pogajanj v okviru resornih ministrstev.

 

V zvezi z zahtevo, da se masa sredstev za plače zniža, Vlada RS pojasnjuje,  zakaj je bilo treba določiti nižji obseg sredstev za plače. Ob tem je treba izpostaviti dejstvo, da Vlada RS, kljub nujnosti zmanjšanja obsega sredstev za plače, ni predlagala znižanja plač zaposlenim v javnem sektorju po vzoru pogajanj o ukrepih za uravnoteženje javnih financ, ki so bili uveljavljeni z ZUJF. Prevladala je namreč ocena, da dodatno zniževanje vrednosti plačnih razredov in s tem znižanje osnovnih plač, kar bi v enakem odstotku znižanja prizadelo zaposlene v vseh dejavnosti oziroma poklicih javnega sektorja, ni najprimernejši ukrep za nadaljnje zmanjšanje obsega sredstev za plače v javnem sektorju. Situacija glede razpoložljivega obsega sredstev za plače in možnih ukrepov za znižanje tega obsega je namreč od proračunskega uporabnika do proračunskega uporabnika različna. Takšen pristop daje vodstvenim strukturam več manevrskega prostora, da sami glede na specifičnost dejavnosti in poslovnih procesov ter zmožnosti sprejmejo različne ukrepe za zmanjšanje obsega sredstev za plače. Kot je že bilo pojasnjeno reprezentativnim sindikatom javnega sektorja se pričakuje, da bodo proračunski uporabniki rešitve za znižanje obsega sredstev za plače primarno iskali na področju organizacijske strukture in strukture delovnih mest ter števila zaposlenih.

 

Vlada RS v odgovoru poudarja, da se je še naprej pripravljena pogajati o vseh možnih ukrepih za znižanje obsega sredstev za plače v javnem sektorju. Glede na specifike posameznih delov javnega sektorja, pa enakih ukrepov oziroma ukrepov v enaki meri ni možno uveljaviti za vse dejavnosti javnega sektorja.   

 

Nujnost sprejemanja ukrepov za zmanjševanje obsega sredstev za plače, kar vključuje tudi možnost zmanjševanja števila zaposlenih pri posameznih proračunskih uporabnikih, avtomatično ne pomeni, da bo v celotnem javnem sektorju po realizaciji ukrepov več kot 1% zaposlenih prenehalo delovno razmerje. Število zaposlenih se zmanjšuje tudi zaradi upokojevanja in ukrepov ZUJF, glede prenehanja pogodb o zaposlitvi. Kakšen bo odstotek zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju, kot posledica uresničevanja ukrepov za zmanjšanje obsega sredstev za plače, zaenkrat ni mogoče napovedati.  

 

Znižan obseg sredstev za plače v ničemer ne pomeni kršitve Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivnih pogodb. Javni uslužbenci bodo še naprej prejemali plače v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ali na podlagi zakona izdanim izvršilnim predpisom.

 

V zvezi z zahtevo, da se odpravijo kršitve Sporazuma o razrešitvi stavkovnih zahtev z dne 10.5.2012 in Dogovora o ukrepih na področju plač, povračil in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ, Vlada RS pojasnjuje, da tako Sporazum kot Dogovor določata, da se je o morebitni spremembi plač (navzgor) in o odpravi nepravilnosti plačnega sistema javnega sektorja treba začeti pogajati pred koncem leta 2013. Aktivnosti za odpravo sistemskih pomanjkljivosti plačnega sistema pa že tečejo.

 

V zvezi z zahtevo koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, da se utrdi socialna država ter ohrani obseg in kakovost vseh javnih storitev, Vlada RS meni, da kljub izjemno zaostrenim javnofinančnim razmeram načelo socialne države tudi zaradi ukrepov vlade, ni ogroženo. Sicer pa je o tem, ali je neka država socialna, smiselno razpravljati v kontekstu primerjave z drugimi državami članicami EU, pri čemer je treba upoštevati tudi vse relevantne pokazatelje uspešnosti posamezne države.

 

Vlada RS je pogajalsko skupino  za pogajanja s Koordinacijo stavkovnih odborov javnega sektorja v zvezi z njihovimi zahtevami določila v naslednji sestavi: 

  • dr. Senko Pličanič, minister, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, vodja pogajalske skupine,
  • dr. Janez Šušteršič, minister, Ministrstvo za finance, namestnik vodje pogajalske skupine,
  • Helmut Hartman, državni sekretar, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo,
  • Aleš Živkovič, državni sekretar, Ministrstvo za finance,
  • Patricia Čular, državna sekretarka, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
  • Uroš Rožič, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
  • Brigita Čokl, državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje,
  • dr. Igor Šalamun, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor,
  • mag. Robert Marolt, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve, 
  • dr. Žiga Turk, minister, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport,
  • Branko Ravnik, državni sekretar, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje,
  • dr. Božo Cerar, državni sekretar, Ministrstvo za zunanje zadeve,
  • Peter Stavanja, državni sekretar, Ministrstvo za obrambo
  • Bernard Brščič, državni sekretar, Kabinet predsednika Vlade RS.

 
 

Vlada RS se je opredelila do stavkovnih zahtev PSS

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z informacijo Ministrstva za notranje zadeve o dosedanjem poteku pogajanj s Policijskim sindikatom Slovenije, ki se nanašajo na 16 stavkovnih zahtev sindikata, postavljenih 21. decembra 2012. Vlada se je v odgovoru opredelila do posameznih stavkovnih zahtev. Za pogajanja o zahtevah št. 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8, 15 in 16 je pooblastila vladno pogajalsko skupino v okviru Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja. Glede ostalih stavkovnih zahtev PSS pa pogajanja vodi resorno pristojen minister za notranje zadeve.


Časovno obdobje

Potrdi