Skoči na vsebino »

Sporočila za javnost

12.12.17

Odločitve vlade z današnjih sej vladnih odborov

Na seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada RS sprejela mnenje o predlogu sprememb zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev.
Skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim poslancem Jožetom Tankom je državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila predlog sprememb zakona o davku na dodano vrednost, v katerem s 1. januarjem 2018 predlaga znižanje veljavnih stopenj davka na dodano vrednost z 22 % na 20 % in z 9,5 % na 8,5 %. Predlog predvideva tudi uvedbo dodatne nižje stopnje v višini 5 % za izbrane dobave blaga in storitev, v seznam dobav blaga in storitev za uporabi dodatna nižje stopnje DDV pa uvrstitev dobave otroških oblačil in obutve, šolskih potrebščin, gasilske opreme, električne energije, zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja, od katerih se po trenutni ureditvi plačuje DDV po stopnji 22 %.
Vlada predlogu sprememb zakona nasprotuje, saj je Slovenija kot članica evropske ekonomske in monetarne unije zavezana k upoštevanju pravil Pakta za stabilnost in rast, ki je temelj gospodarskega upravljanja EU in je odločilen za pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije. Pravila Pakta za stabilnost in rast v času hitre gospodarske rasti oziroma t. i. dobrih ekonomskih časov zahtevajo čedalje hitrejšo konsolidacijo javnih financ, ki je še hitrejša od obsežne konsolidacije, ki je bila dosežena v zadnjih letih. Vlada vztraja pri začrtani poti, da bo strukturni saldo celotnega sektorja države uravnotežen konec leta 2020, ko bo dosežen srednjeročni cilj fiskalne politike. Dokler Slovenija srednjeročnega cilja fiskalne politike še ni dosegla, veljata prehodno obdobje in pravilo, da se mora strukturni primanjkljaj postopno zmanjševati proti srednjeročnemu cilju fiskalne politike na način, da bo to skladno s Paktom za stabilnost in rast.
Usmeritev ekonomske in razvojne politike Slovenije, ki jo vlada ves čas zagovarja, je vsekakor nadaljnja krepitev gospodarske rasti, zasledovanje ciljev stabilnosti javnih financ in javnofinančna vzdržnost na dolgi rok, kar bo lahko zagotovljeno le ob dolgoročnih strukturnih ukrepih in ukrepih za krepitev potenciala rasti. Vlada se zaveda, da izboljšane okoliščine državnemu proračunu zagotavljajo precej večje prihodke od tistih, ki jih je bilo sprva mogoče pričakovati, vendar je izziv tudi hitrejša javnofinančna konsolidacija, da bi Slovenija tako strukturno uravnoteženje financ dosegla do leta 2020 ali v navedenem letu. Doseganje scenarija v srednjeročnem obdobju je predvideno s prepletanjem spodbujanja naložb in ukrepi za večjo konkurenčnost poslovnega okolja, strukturnimi reformami in fiskalno odgovornostjo. Za doseganje tega cilja si je Vlada prizadevala tudi ob pripravi proračunov za leti 2018 in 2019 in z ukrepi vztrajala v srednjeročnem uravnoteženju javnih financ celotnega sektorja države, saj s tem izpolnjuje sprejete zaveze, tj. obvladovanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja v okviru Pakta za stabilnost in rast. To pomeni, da bi lahko prevelika pričakovanja, in sicer glede dodatnega zmanjšanja javne porabe in davčnih bremen, ta optimizem hitro izničila in s tem izničila tudi možnost širokega družbenega dogovora za nujno potrebne spremembe. Z vidika ukrepov na davčnem področju mora vlada na eni strani s čim manjšimi distorzijskimi učinki krepiti konkurenčnost poslovnega okolja in hkrati na drugi strani zagotavljati premišljeno postopno javnofinančno konsolidacijo. Trajno vzdržno gospodarsko rast je namreč mogoče doseči le s konsolidiranimi javnimi financami.
Vse to je seveda neposredno povezano tudi z ukrepi na davčnem področju, kjer si vlada ves čas prizadeva za pripravo rešitev, ki izhajajo iz načela pravične in enakomerne porazdelitve javnofinančnih bremen ter zajemajo prestrukturiranje bremen javnih dajatev, zmanjšanje administrativnih ovir in izboljšanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev. Pri tem pa, kar je najpomembnejše za zagotavljanje ekonomskega cilja politike, vlada pripravlja ukrepe na davčnem področju, s katerimi ne ruši makroekonomskega ravnovesja in izpolnjuje fiskalne cilje. Ukrepe, tudi na davčnem področju, ki pomembno vplivajo na javnofinančne prihodke, je treba v času, ko želeni strukturni saldo še ni dosežen, vzpostaviti le na finančno nevtralen način.
Posledica predloga sprememb zakona bi bilo pomembno zmanjšanje prihodkov. Glede na trenutni proračunski položaj znižanje stopenj DDV na raven, kot so bile uveljavljene pred julijem 2013, brez hkratne nadomestitve tega izpada z ukrepi na prihodkovni ali odhodkovni strani proračuna ni mogoče. Kot primer velja izpostaviti, da so leta 2016 prihodki državnega proračuna iz naslova DDV dosegli približno 3,27 milijarde evrov. Vlada ocenjuje, da bi bili ti prihodki, če bi bila splošna stopnja DDV 20 %, ne pa 22 %, nižja stopnja DDV pa 8,5 %, ne pa 9,5 %, manjši za dobrih 300 milijonov evrov oziroma zaradi enomesečnega zamika manjši za 270 do 280 milijonov evrov. Uvedba dodatne nižje stopnje DDV v višini 5 % za izbrane dobave blaga in storitev bi, ob nespremenjeni strukturi porabe, pomenila še dodaten izpad proračunskih prihodkov. Vlada ocenjuje, da bi to torej pomenilo za približno 246 milijonov evrov manj prihodkov iz naslova DDV. Velik del učinka, po ocenah približno 142 milijonov evrov, bi bilo mogoče pripisati uvedbi dodatne nižje stopnje DDV v višini 5 % za tiste dobave blaga in storitev, ki so po trenutni ureditvi obdavčene s splošno stopnjo 22 %, preostale 104 milijone evrov pa bi bilo mogoče pripisati dodatno nižji stopnji DDV. K temu bi največ prispevalo znižanje stopnje DDV od dobav hrane in zdravil, kar skupaj pomeni 63 milijonov evrov. Skupen učinek predloga zakona bi tako znašal približno 550 milijonov evrov.
Vlada poudarja tudi, da bi uvedba dodatne nižje stopnje DDV le za posamezna živila (za kruh, moko za proizvodnjo kruha, sir, jajca, sadje in zelenjavo), kot je predvideno v predlogu zakona, pomenila tudi odstopanje od uveljavljenega sistema DDV v Sloveniji, v skladu s katerim je vsa hrana (vključno z brezalkoholnimi pijačami) obdavčena z enotno nižjo, 9,5-odstotno stopnjo DDV. To pa bi povzročilo povečanje administrativnih obremenitev gospodarskih subjektov, dobaviteljev raznovrstnih živil, povezanih z dodatnim razmejevanjem živil, obdavčenih s posamezno stopnjo DDV.
Z vidika mednarodne primerjave obremenitve z davki in prispevki je še potrebno poudariti, da je Slovenija po podatkih Evropske komisije pod povprečjem EU. Ta je znašala za leto 2015 38,7 % BDP, kar je za 1,9 odstotne točke višje kot je v Sloveniji, kjer je znašala 36,8 %. Vendar pa je iz podatkov o ekonomski strukturi davkov in prispevkov (davki na delo, davki na potrošnjo, davki na kapital in davki na premoženje) razvidno, da ekonomska struktura davkov ni najugodnejša, saj odstopa od povprečja evropskih držav zaradi nadpovprečne obremenitve dela s prispevki za socialno varnost in potrošnje ter podpovprečne obremenitve kapitala in premoženja. Ravno slednje pa je pomembno tudi z vidika presojanja obremenitve, saj je treba gledati celovito in ne samo z vidika enega davka ali ene skupine davkov.

 

Na odboru je Vlada sprejela tudi Poslovni in finančni načrt Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo za leto 2018, ki ga je obravnaval Nadzorni svet Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo na 4. redni seji dne 18. oktobra letos.
Poslovni in finančni načrt Javnega sklada RS za podjetništvo (Sklad) za leto 2018 predvideva izvajanje različnih razpisov v skupnem znesku 94,32 mio EUR, in sicer v naslednjih oblikah: garancij za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestnih mer (cca 82%), mikrokreditov za mikro in mala podjetja (5%), mikrokreditov za problemska območja (9%), posebnih spodbud (4% - gre za zagonske spodbude za inovativna podjetja, zagonske spodbude za podjetja na področju rabe lesa in spodbude za podjetja na področju kulture in kreativnega sektorja); izvajal pa se bo tudi projekt - Central Europe Fund of Funds (CEFoF).
Vsi finančni viri, ki bodo uporabljeni za izvajanje zgoraj navedenih finančnih produktov povratne narave za leto 2018, v celoti predstavljajo že prejete vire Sklada v upravljanje iz preteklih let (gre za ponovno uporabo teh sredstev), lastna sredstva Sklada oz. sredstva nacionalnega proračuna. V letu 2018 Sklad še ne načrtuje uporabe novih virov evropske kohezijske politike za izvajanje instrumentov finančnega inženiringa, saj so aktivnosti za vzpostavitev sistema izvajanja instrumentov finančnega inženiringa s sredstvi ESRR 2014 – 2020 še v teku.
Le finančni produkti nepovratne narave (posebne spodbude za posebne ciljne skupine) so predvideni, tako kot tudi v letu 2017, iz sredstev nove finančne perspektive, ki se zagotavljajo s posebnimi pogodbami med Skladom in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in so dolgoročneje že potrjeni s strani pristojnih institucij. V letu 2018 Sklad načrtuje tudi ponovno aktiviranje podpore hitrorastočim MSP s tveganim kapitalom v okviru cross border sklada - CeFOF.
V letu 2018 pa lahko Sklad izvaja tudi druge posebne projekte po naročilu in skladno s sprejetimi usmeritvami Vlade RS, MGRT ali druge državne institucije, še posebej če so interventne narave in jih ni mogoče predvideti v okviru rednega poslovanja Sklada.

Na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada razporedila sredstva predvsem za izplačila nekaterih zakonskih obveznosti.
Za potrebe zagotavljanja sredstev za izvajanje posebnega vladnega projekta za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu ter povečanje kakovosti zdravstvene obravnave je vlada razporedila sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 22,6 tisoč evrov za sistemsko ureditev zdravstvenega varstva.
Za izplačila zakonskih obveznosti ministrstva za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti v decembru, je vlada razporedila sredstva splošne proračunske rezervacije v višini dobre 3 milijone evrov. Gre za zagotavljanje sredstev za transfere socialno ogroženim.
Na odboru je vlada za potrebe izvajanja izplačil zakonskih obveznosti razporedila 762 tisoč evrov iz splošne proračunske rezervacije za izvajanje zakonskih obveznosti družinski pomočnik – poračun občinam.
Na direkcijo za vode so bila prerazporejena sredstva v skupni višini slabih 199 tisoč evrov, za zagotavljanje dela nujnih sredstev za izvajanje dejavnosti vodnogospodarske javne službe.
Odbor je prerazporedil pravice porabe v okviru finančnega načrta ministrstva za obrambo v višini slabih 458 tisoč evrov za plačilo mednarodnih obveznosti, in sicer za plačilo letnega prispevka slovenske vojske za NATO center odličnosti za gorsko bojevanje in plačilo prispevka slovenske vojske za strateško zmogljivost zračnega mosta.
Prerazporejena so bila tudi sredstva v višini 6 milijonov evrov, za izplačilo zakonskih obveznosti ministrstva za družino, delo, socialne zadeve in enake možnosti.

 

Časovno obdobje

Potrdi