Skoči na vsebino »

Sporočila za javnost

4.12.18

Odločitve vlade z današnjih sej vladnih odborov

Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada RS sprejela mnenje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (prva obravnava), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Vlada RS je preučila navedbe in utemeljitve predlagateljev zakona ter podpira cilje, ki jih zasleduje zakon, ne pa tudi vsebine predloga. 

  

Vlada RS v zvezi s predlaganimi spremembami zakona izpostavlja, da je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja sistem socialnega zavarovanja, kar pomeni, da so pravice, ki se iz zavarovanja priznavajo, vezane na predhodno zavarovanje prispevkov, od višine katerih je praviloma odvisna tudi višina pravice. Predlog namreč spreminja 37. člen ZPIZ-2, kjer je urejeno določanje odmernega odstotka za odmero starostne pokojnine, ki pa se glede na kasnejše določbe ZPIZ-2 upošteva tudi pri odmeri drugih pravic iz zavarovanja. Vlada meni, da način urejanja, ki ga vsebuje predlog, ni ustrezen, saj uvaja višji odmerni odstotek zgolj v primeru, ko se zavarovanci (ženske in moški) upokojujejo s 40 let pokojninske dobe. Po mnenju vlade se s tem vzpostavlja nesorazmerno ugodnejše določanje odmernega odstotka v primerjavi z drugimi zavarovanci, poleg tega pa uveljavlja nesistemske rešitve. 

  

Tudi predlog dviga najnižje pokojnine z vidika sistemske ureditve ni ustrezen. Trenutna višina najnižje pokojnine je vezana na odmerni odstotek za 15 let zavarovanja ter najnižjo pokojninsko osnovo, kar pomeni, da so vsi posamezniki, ki imajo daljše obdobje zavarovanja, upravičeni tudi do višje pokojnine, kot je zakonsko določena najnižja pokojnina, saj se jim pri odmeri upošteva odstotek, ki je odvisen od njihove pokojninske dobe in je za vsako nadaljnje leto zavarovanja višji za 1,25%. Upošteva pa se tudi odmera od najnižje pokojninske osnove, če je ta višja od dejanske osnove, od katere so bili plačani prispevki. Torej je tudi pri določitvi najnižje pokojnine upoštevano zavarovalno načelo ter dolžina vplačevanja prispevkov v sistem. Predlog zakona pa splošni ureditvi nasprotuje, saj ureditev na predlagan način ne upošteva dejstva, da –so nekateri posamezniki v sistem vplačevali dalj časa, zato je z vidika nadaljnjega dela nestimulativna, z vidika zavarovancev, ki so delali daljše obdobje, pa nepravična, saj se dolžina plačevanja prispevkov v njihovem primeru ne bi odrazila pri višini pokojnine. V sistem pokojninskega zavarovanja vpeljuje uravnilovko, ki za ta sistem ni značilna, še posebej ne v taki meri. Ureditev je nepravična ter v nasprotju z osnovnim načelom pokojninskega in invalidskega sistema, torej zavarovalnim načelom, ne zasleduje pa niti načela enakosti, ki ga sicer izpostavljajo predlagatelji. 

  

Ureditev, ki bi v ZPIZ-2 določala tudi višino letnega dodatka ni ustrezna. Tekom preteklih zakonodaj znesek letnega dodatka ni bil nikoli zakonsko opredeljen, temveč je bilo njegovo izplačilo ter tudi višina vedno vezana na finančne zmožnosti bodisi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu Zavod) bodisi državnega proračuna. Glede na zgodovinski izvor pravice ter glede na ureditev izplačila letnega dodatka iz zadnjih let pravico do letnega dodatka torej težko opredelimo kot pravico, za katero so bili plačani prispevki, kar še toliko bolj nakazuje na dejstvo, da bi njen nadaljnji razvoj moral iti v smeri socialno varstvene funkcije znotraj sistema. Posledično vlada meni, da je trenutna ureditev načina določanja višine letnega dodatka ustreznejša kot pa fiksna določitev zneska v ZPIZ-2. 

  

Predlog zakona sicer ne spreminja formule usklajevanja pokojnin, ki je odvisna od rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije, določa pa, da uskladitev pokojnin ne glede na to formulo v primeru gospodarske rasti v preteklem letu za več kot 3% ne more biti nižja od 1%, 1,5% v primeru gospodarske rasti za več kot 4% oziroma od 2% v primeru gospodarske rasti za več kot 5%. V zvezi s predlagano ureditvijo pojasnjujemo, da je usklajevanje pokojnin namenjeno ohranjanju njihove realne vrednosti, zato je zanje določen način usklajevanja v odvisnosti od bruto plače (kar pomeni, da se pri pokojninah v določeni meri upošteva tudi rast plač ter izboljšanje prihodkovnega položaja aktivne populacije, ki je običajno posledica gospodarske rasti) ter povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Vlada meni, da je s takšno določitvijo formule tudi zagotovljeno ohranjanje realne vrednosti in zadoščeno namenu usklajevanja. Hkrati pa vlada tudi poudarja, da je potrebno zagotavljati redne uskladitve pokojnin v skladu s sistemsko zakonodajo, saj se na ta način spoštuje načelo pravne države ter tudi pravna varnost posameznikov ter zaupanje le-teh v sistem, ki je bilo v zadnjih letih zaradi večkratnih posegov v sistem pokojninskega zavarovanja z drugimi zakoni omajano. 

  

Vlada RS ugotavlja, da predlog zakona ne vsebuje ustrezne presoje finančnih posledic z načinom zagotovitve, saj finančne posledice predlogov sploh niso ocenjene, poleg tega pa je neustrezno zapisano, da predlog zakona ne predvideva dodatnih proračunskih sredstev, saj se sredstva zagotavljajo iz pokojninske blagajne.

  

Na odboru je vlada dala soglasje Veslaški zvezi Slovenije za vložitev kandidature pri Mednarodni veslaški zvezi za organizacijo Svetovnega prvenstva v veslanju za mladince, člane do 23 let ter člane v neolimpijskih disciplinah v letu 2020. 

Veslaška zveza Slovenije na prvenstvu pričakuje sodelovanje večine držav, ki so uspešne v tem športu. Teh je okoli 80. Prireditev se lahko sofinancira iz sredstev ministrstva pristojnega za šport, skladno z Letnim programom športa v RS in na podlagi Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni, je še sklenila vlada. 

  

Na današnji seji odbora za gospodarstvo je Vlada RS v veljavni Načrt razvojnih programov 2016 - 2019 uvrstila nov projekt 1522-18-0021 »IPA 2015 večdržavni program sodelovanja na področju statistike«.

Cilj projekta je priprava statističnih institucij Albanije, BiH, Kosova, Makedonije, Črne gore, Srbije in Turčije na bodoče članstvo v EU s prilagajanjem obstoječih statističnih metodologij pravnemu redu EU na področju statistike ter s postopno integracijo statističnih sistemov navedenih držav v evropski statistični sistem. 

Projekt traja 31 mesecev in se je začel izvajati aprila 2017, za Statistični urad RS od aprila 2018 do septembra 2019. Sredstva za kritje vseh stroškov projekta so zagotovljena s strani projekta, ki ga financira EU iz  sredstev IPA 2015 programa, zato ni potrebno zagotavljati slovenske udeležbe. Glede na prejeta plačila vodilnega partnerja po posamezno izvedeni akciji, bodo narejeni prenosi sredstev iz podračuna v proračun RS.

   


Časovno obdobje

Potrdi