Skoči na vsebino »

Sporočila za javnost

31.1.18

Vlada odgovorila na pomisleke državnega sveta glede predloga zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela stališče do mnenja državnega sveta k predlogu zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Državni svet je ob obravnavi predloga zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank sprejel mnenje k predlogu zakona, v katerem je navedel pet vsebinskih pomislekov glede predloga.  

V zvezi z ureditvijo dostopa do podatkov, ki se nanašajo na izvedbo skrbnega pregleda bank, vlada pojasnjuje, da je ustavno sodišče v odločbi zapisalo »Pravovarstvene možnosti tožnikov bi bile učinkovite le ob možnosti polnega vpogleda v listine v zvezi z izbrisom ali konverzijo, s katerimi je razpolagala Banka Slovenije, po katerem jim mora ostati še zadosten čas za pripravo tožbenega zahtevka.« Treba je poudariti, da je ustavno sodišče v zvezi z ureditvijo dostopa do dokumentov in podatkov govorilo o tožbenem zahtevku, in ne o tožbi. Zato predlagana ureditev, ki določa, da se nekdanji imetniki podrejenih obveznosti bank seznanijo z informacijami in podatki po vložitvi tožbe, ni v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča. Tožba namreč lahko vsebuje več tožbenih zahtevkov, pri čemer je v predlaganem zakonu določeno, da sta to lahko (največ) dva tožbena zahtevka. Tako se omogoča dostop do dokumentov in podatkov v zvezi z izrednim ukrepom na način, da se omogoča še zadosten čas za pripravo tožbenega zahtevka v zvezi s povrnitvijo škode, ki naj bi nastala zaradi izrednega ukrepa. Pri tem pa se tudi zagotavlja varstvo osebnih in zaupnih podatkov ter poslovnih skrivnosti. Tovrsten dostop se omogoča z uporabo instituta stopničaste tožbe. Ob tem izpostavljamo, da je potrebno pri pripravi morebitnih novih rešitev v zvezi z dostopom do podatkov upoštevati mnenji Evropske centralne banke, kot tudi pravice (drugih) oseb, ki z vsebino spora niso povezane, njihovi osebni in zaupni podatki ter poslovne skrivnosti pa so vsebovani v dokumentih v zvezi z izrekom izrednega ukrepa.

Glede zahteve, da mora zakon določati upoštevanje »mednarodnih standardov za sanacijo bank, ki so veljali v drugih državah evro območja« pri ugotavljanju nastanka morebitne škode zaradi izrednega ukrepa pojasnjujemo, da predlog zakona ne more retroaktivno določati materialnih pravil, ki bi morala veljati v času izreka izrednega ukrepa. Zgolj dejstvo, da so bile odločitve Banke Slovenije odvisne od obsežne in zahtevne strokovne ocene finančnih podatkov glede banke, ne pomeni, da je Banka Slovenije lahko odločala na podlagi prostega preudarka, saj je imela v izpodbijani ureditvi v konkretnih primerih zakonito podlago za odločanje. Ali je Banka Slovenije ravnala v skladu s to zakonsko podlago, pa bo odločalo sodišče v postopkih po predlogu zakona. 

Predlog zakona ne določa posebnih pravil glede učinka (pravnomočne) sodbe, zato sodba velja za nekdanje imetnike, ki bodo v postopku sodelovali kot tožniki. Zakon o bančništvu ni predvideval erga omnes učinka sodbe, prav tako ta zahteva neposredno ne izhaja iz odločbe ustavnega sodišča. Zakon o bančništvu in odločba ustavnega sodišča tudi ne zahtevata posebne ureditve glede taks in stroškov postopka. Pri tem izpostavljamo, da zahteve po ekonomičnosti postopka ni mogoče razlagati na način, da je ustavno sodišče zahtevalo, da sodne takse in stroške postopka krije nekdo drug. Ekonomičnost postopka je treba razlagati na način, da nastajajo čim nižji stroški za celoten postopek, in ne, da se stroški prevalijo na nekoga drugega.

Glede izračuna odškodnine pojasnjujemo, da gre pri izračunu za računsko operacijo, ki temelji na predlogu zakona in odločbi sodišča. Zato ni potrebe, da bi sodišče za vsakega posameznega tožnika določalo višino konkretne odškodnine, saj bi to še dodatno podaljšalo sodne postopke. Predlagani koncept ugotovitvene tožbe in sodbe ter naknadnega postopka izračuna in izplačila morebitnih odškodnin podpira tudi ministrstvo za pravosodje.

Glede domnevno prekratkega rok za vložitev tožb zoper Banko Slovenije vlada pojasnjuje, da je predlagan devetmesečni rok za vložitev tožbe, ki začne teči z začetkom veljavnosti predloga zakona predviden zaradi zagotovitve hitrosti postopkov. Z zakonom je predvidena možnost stopničaste tožbe pri kateri sodišče določi še dodaten primeren rok, v katerem lahko tožniki pridobljene dokumente in podatke proučijo in opredelijo zahtevek, ki se glasi na povrnitev škode ter navedejo dejstva in dokaze, na katere opirajo ta zahtevek. Devetmesečni rok za vložitev tožb je bil določen glede na celoten koncept zakona in je ob morebitnih predlogih za amandmiranje posameznih členov predloga zakona njegovo primernost potrebno ponovno preučiti z vidika teh morebitnih sprememb.

Vlada dodaja, da so v nadaljnjem zakonodajnem postopku možne še določene izboljšave predlaganih rešitev, za kar si bo vlada kot predlagateljica zakona, v okviru svojih pristojnosti, tudi prizadevala.

 

Vir: MF


Časovno obdobje

Potrdi