Skoči na vsebino »

Sporočila za javnost

15.3.19

Vlada sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta po ponovnem odločanju o noveli zakonu o izvrševanju proračunov

Vlada je na dopisni seji sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta po ponovnem odločanju o noveli zakonu o izvrševanju proračunov ter imenovala vršilko dolžnosti direktorice javnega zavoda Inštituta za vode RS.

Vlada sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta po ponovnem odločanju o noveli zakonu o izvrševanju proračunov  

 

Vlada je danes na dopisni seji sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča noveli Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. Vlada Državnemu zboru predlaga, da novelo zakona ponovno sprejme.

 

Državni svet Republike Slovenije je na 3. izredni seji, 13. marca 2019, izglasoval zahtevo, da mora Državni zbor, pred razglasitvijo novele Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019, o njem še enkrat odločati. Državni svet med drugim opozarja, da v dogovoru o višini povprečnine za leto 2019, ki so ga sklenila združenja občin in vlada, povečanje povprečnine v višini 15,50 evra ne upošteva učinkov dogovora s sindikati javnega sektorja na občinske proračune. Trdi tudi, da občine brez ponovnega zvišanja povprečnine ne bodo uspele izvajati zakonskih nalog oziroma bodo primorane zagotoviti sredstva za nastale dodatne izdatke iz drugih virov financiranja, ki bi prvenstveno morale biti porabljene za investicije. Državni svet navaja še, da navedbe vlade o razvojno naravnanem proračunu veljajo le za državni proračun in da bodo morale občine zaradi povečanja stroškov dela še naprej razvojna sredstva namenjati za financiranje zakonskih obveznosti.

 

Vlada pojasnjuje, da ta novela zakona ureja zgolj vsebine, ki so vezane na tehnično izvršitev rebalansa proračuna države (nižje dovoljeno zadolževanje, dodatno zaposlovanje, načine razdeljevanja sredstev za predsedovanje Svetu EU). Vsebine, ki so zahtevale uveljavitev s januarjem 2019, pa so bile sprejete že v noveli zakona v mesecu decembru 2018.

 

Vlada navaja, da izračuni finančnih posledic dogovora s socialnimi partnerji kažejo na približno 5 % povečanje stroškov dela v letu 2019. Ob tem pa ni mogoče zanemariti dejstva, da bi se v primeru nesklenitve dogovora s sindikati javnega sektorja sprostili vsi ukrepi na področju plač, ki so v letu 2018 še veljali, kar je bilo znano vsem deležnikom pri sklepanju dogovora o višini povprečnine. V izogib povečevanju stroškov v letu 2019, so se z decembrsko novelo Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 na področju stroškov dela določili ukrepi, ki stroške dela v letu 2019 zmanjšujejo v enakem odstotku, kot so se na podlagi stavkovnega dogovora s socialnimi partnerji za leto 2019 povečali. Gre torej za nevtralni učinek, posledično pa to pomeni, da zaradi sklenjenega dogovora s socialnimi partnerji v letu 2019 ni mogoče pričakovati povečanja povprečnine.

 

Navedbe Državnega sveta, da združenja občin pri sklepanju dogovora o višini povprečnine niso razpolagale z vedenji o možnosti povečanja stroškov dela zaradi dogovora s sindikati javnega sektorja, po mnenju vlade ne drži. Da je bilo mogoče pričakovati spremembe oziroma povečanje stroškov dela v javnem sektorju izhaja tudi iz Dogovora o višini povprečnine za leto 2019, v kateri je določeno, da se vlada in reprezentativna združenja dogovorijo, da bodo po 6 mesecih preverili učinke dogovora s sindikati javnega sektorja, glede dviga plač zaposlenih v javnem sektorju na višino stroškov občin ter pregledali predloge delovne skupine za spremembo zakonodaje, s čimer bi iskali rešitve za zmanjšanje stroškov občin. Rok, ki je bil določen v dogovoru še ni potekel, zato je po mnenju vlade zahteva Državnega sveta neutemeljena ali vsaj preuranjena.

 

V povezavi z očitki Državnega sveta, da bodo morale občine razvojna sredstva namenjati za financiranje zakonskih obveznosti, vlada zgolj za primerjavo pojasnjuje, da so v proračunu države, ki znaša približno deset milijard evrov, sredstva za razvoj določena v višini približno 10 odstotkov in da so sredstva za razvoj v občinskih proračunih, ki znašajo približno dve milijardi evrov, določena v višini približno 30 odstotkov.

 

Vlada poudarja, da si prizadeva ohraniti partnerski odnos z občinami, hkrati pa zagotoviti ustrezen obseg sredstev za financiranje nalog, ki so prenesene na občine.

 

Državnemu zboru predlaga, da novelo zakona ponovno sprejme.

 

 

Imenovanje vršilke dolžnosti direktorice javnega zavoda Inštituta za vode RS 

 

Vlada je za vršilko dolžnosti direktorice javnega zavoda Inštituta za vode RS, do imenovanja direktorja javnega zavoda, vendar najdlje za šest mesecev, in sicer od 15. 3. 2019, imenovala Karin Kompare.

 

Direktorju javnega zavoda je z dnem 31. 8. 2017 potekel mandat. Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo razpis za prosto delovno mesto, junija 2017, vendar je bil zaključen brez izbora. Prav tako se je ponoven razpis za prosto delovno mesto, objavljen novembra 2017, zaključil brez izbora. Zato je bila imenovana vršilka dolžnosti direktorice, do imenovanja novega direktorja, najprej do 28. 2. 2018, nadalje do 1. 9. 2018 in potem ponovno do 2. 3. 2019. Februarja 2019 je bil ponovno objavljen razpis za prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Inštitut za vode RS, vendar postopek izbora še ni zaključen.

 

Minister za okolje in prostor je zato vladi predlagal, da se za vršilko dolžnosti direktorja javnega zavoda Inštituta za vode RS do imenovanja direktorja, vendar najdlje za šest mesecev, tj. od 15. 3. 2019, ponovno imenuje Karin Kompare, dosedanjo v. d. direktorja javnega zavoda.


Časovno obdobje

Potrdi