Spletno mesto vlada.si je 1. julija 2019 postalo del Osrednjega spletnega mesta državne uprave GOV.SI.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

Skoči na vsebino »

Sporočila za javnost

19.10.17

Vlada sprejela predlog Zakona o nevladnih organizacijah in razrešila državno sekretarko v MJU

Vlada RS določila besedilo predloga Zakona o nevladnih organizacijah 

 

Vlada RS je  na dopisni seji sprejela predlog Zakona o nevladnih organizacijah, ki ga bo posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejem po  rednem postopku. Namen zakona, pri pripravi katerega o sodelovale tudi nevladne organizacije, je, da se celostno uredi status ter pospeši razvoj nevladnih  organizacij.

V Sloveniji obstaja več strateških dokumentov, zakonov in drugih predpisov, ki uporabljajo pojem »nevladna organizacija«, pri tem pa ga ne opredelijo ali kako drugače definirajo. V praksi to državnim organom povzroča težave, saj si morajo pojem razlagati sami. Zaradi tega prihaja do neenotnih opredelitev in neenake obravnave pravnih oseb, glede tega, katera se šteje za nevladno organizacijo in katera ne. Takšno neenotno delovanje je še posebej problematično v primerih, ko predpisi nevladnim organizacijam priznavajo določene pravice ali jih navajajo kot izvajalce določenih storitev, ob tem pa ni jasno kdo vse v ta krog sodi. 

Zato so cilji novega Zakona o nevladnih organizacijah (ZNVO):

  • opredeliti kriterije, kdaj se določena organizacija šteje za nevladno organizacijo in s tem v slovenski pravni red vnesti enotno definicijo tega pojma, 
  • celostno urediti pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu za vse organizacije ne glede na njihovo pravno organizacijsko obliko in
  • pospešiti razvoj slovenskih nevladnih organizacij; v ta namen se predlaga sprejem vrste ukrepov, ki bo takšen razvoj sistematično določil, kot tudi natančneje določiti pristojnosti ministrstev glede razvoja nevladnih organizacij. 

Poglavitne rešitve, ki jih predlog novega zakona prinaša so tako:


a) Opredelitev pojma »nevladna organizacija« upoštevajoč ključne strateške domače in tuje dokumente (tj. dokumente Vlade RS, Evropske komisije in Sveta Evrope), ki so ta pojem že opredelili. Kot nevladna organizacija se bo tako štela vsaka organizacija, ne glede na svojo pravno organizacijsko obliko, ki bo izpolnjevala sledeče pogoje:

  • je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v RS,
  • ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava, 
  • je nepridobitna in neprofitna (kar pomeni, da ni ustanovljena z namenom pridobivanja dobička in da morebitnega presežka prihodkov ne deli, temveč ga porabi za izvajanje ali razvoj svoje dejavnosti),
  • je neodvisna od državnih organov, političnih strank ali gospodarskih subjektov,
  • ni organizirana kot politična stranka, cerkev, ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica in
  •  v kolikor izvaja pridobitno dejavnost, mora biti ta povezana z njenimi nameni ali cilji.

Sam pojem nevladne organizacije ne predstavlja nove oblike pravne osebe, prav tako ne gre za nov status, ki bi ga organizacija lahko pridobila. Poimenovanje, da je določena organizacija nevladna organizacija, pove zgolj to, da ta organizacija izpolnjuje z zakonom določene pogoje, s tem pa zanjo veljajo določbe tega zakona in drugih predpisov, ki določene pravice ali obveznosti že sedaj vežejo na nevladne organizacije, pri tem pa ne pojasnijo, katere organizacije to so.

 

b) Opredelitev enotnih pogojev za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu po vzoru sedanje zakonske ureditve, ki velja za društva in se je v praksi izkazala za ustrezno. Pogoji, da nevladna organizacija pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu so:

  • njeni člani, če gre za člansko organizacijo, niso pravne osebe javnega prava, 
  • ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v ustanovitvenem aktu,
  • deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za podelitev statusa,
  • sredstva je zadnji dve leti pretežno uporabljala za opravljanje dejavnosti v javnem interesu,
  • ima izdelan najmanj dvoletni program bodočega delovanja, ki vsebuje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu,
  • lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja,
  • ji ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek, ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ni v stečajnem postopku ali postopku likvidacije.

c) Opredelitev nekaterih pravic in ugodnosti za organizacije s statusom nevladne organizacije v javnem interesu, ki bodo spodbudili njihov razvoj in jim omogočili lažje doseganje javnokoristnih ciljev, in sicer: izključna pravica do uporabe poimenovanja »nevladna organizacija v javnem interesu« v svojem imenu ali pri poslovanju, prednost pri javnih razpisih, ki so namenjeni nevladnim organizacijam, posebna proračunska postavka za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij.

d) Zagotovitev posvetovalnega telesa vlade, ki bo spremljalo razvoj nevladnih organizacij in dajalo mnenje h ključnim predlogom predpisom in politikam, ki zadevajo delovanje in razvoj nevladnih organizacij. Takšno posvetovalno telo bo sestavljeno iz predstavnikov vlade in predstavnikov nevladnih organizacij in bo predstavljalo prostor za usklajevaje mnenj in stališč med obema stranema ter bo hkrati nudil vladi in ministrstvom podporo pri sprejemanju in spremljanju ukrepov za razvoj in krepitev nevladnih organizacij. Za te potrebe se v duhu krčenja javne uprave ne ustanavlja novega posvetovalnega telesa, temveč se te naloge podeli že obstoječemu Svetu Vlade RS za razvoj prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij.

e) Vzpostavitev enotne in ažurne evidence nevladnih organizacij v javnem interesu, ki jo vodi AJPES. Po veljavni zakonodaji vsako pristojno ministrstvo vodi svoje evidence, ki posledično niso v celoti dostopne na enem mestu.

Za dodaten razvoj nevladnega sektorja se bodo pri Ministrstvu za javno upravo zagotavljala določena sredstva, ki bodo namenjena financiranju t. i. horizontalnih nalog nevladnih organizacij in prostovoljstva. Sredstva se bodo določila pri Ministrstvu za javno upravo ob vsakokratnem finančnem načrtu na posebni proračunski postavki. Višina sredstev v letu 2018 bo okvirno 3 milijone evrov, pri njihovi vsakokratni določitvi pa se bo upoštevalo ovrednotene aktivnosti za posamezno leto v skladu z akcijskim načrtom za izvajanje strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva. Sredstva bodo zagotovljena s prerazporeditvami, nevladnim organizacijam pa se bodo dodeljevala na podlagi javnih razpisov, ki jih bo po predhodnem posvetovanju s Svetom Vlade RS za spodbujanje in razvoj prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij pripravilo Ministrstvo za javno upravo.

Osnutek zakona predvideva tudi dodatne naloge ministrstev, da zagotavljajo finančno podporo projektom in programom, namenjenih spodbujanju razvoja nevladnih organizacij in nevladnim organizacijam, ki združujejo več nevladnih organizacij ter jim zagotavljajo podporo in strokovno pomoč. Obseg sredstev v samem osnutku zakona ni določen, saj ga ministrstva sama določajo v svojih proračunih.

Vir: MJU

Vlada RS razrešila mag. Tanjo Bogataj s funkcije državne sekretarke v Ministrstvu za javno upravo

 

Vlada je na dopisni seji sprejela sklep, s katerim se mag. Tanja Bogataj z dne 23. 10. 2017 razreši s funkcije državne sekretarke v Ministrstvu za javno upravo.

Dne 17. 10. 2017 je državna sekretarka mag. Tanja Bogataj ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju podala izjavo, da odstopa s funkcije državne sekretarke. 

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar se z odstopom strinja in predlaga Vladi Republike Slovenije, da mag. Tanjo Bogataj razreši s funkcije državne sekretarke z dnem 23. 10. 2017.

Vir: MJU


Časovno obdobje

Potrdi