Spletno mesto vlada.si je 1. julija 2019 postalo del Osrednjega spletnega mesta državne uprave GOV.SI.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

Skoči na vsebino »

Sporočila za javnost

14.5.19

Vlada zahtevo za oceno ustavnosti proračunskih dokumentov ocenjuje kot neutemeljeno

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti delov Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019, Rebalansa proračuna RS za leto 2019 in Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020. Menimo, da je zahteva vlagateljev za oceno ustavnosti v celoti neutemeljena.

V mnenju smo podrobneje utemeljili, zakaj zahtevo vlagateljev ocenjujemo kot neutemeljeno, in sicer tako s formalnega kot tudi materialnega vidika.

Menimo, da niti narava odloka niti rebalansa ni taka, da bi bile v navedenih aktih vsebovane takšne pravne določbe, ki bi jih lahko presojalo Ustavno sodišče, saj ta lahko presoja zgolj tiste predpise, v katerih so vsebovane splošne in abstraktne pravne norme, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, ali če bi te norme navzven povzročale pravne učinke. Glede predloga vlagateljev zahteve po uskladitvi 1., 3., 5., 29. in 30. člena zakona o izvrševanju proračunov pa menimo, da Ustavno sodišče navedenemu predlogu ne more slediti, saj izpostavljene določbe same po sebi ne določajo nikakršnih finančnih posledic za javnofinančna sredstva.  

V mnenju med drugim pojasnjujemo tudi, da srednjeročne uravnoteženosti ni mogoče ugotavljati izključno na podlagi podatkov posameznega leta, npr. na podlagi rebalansa državnega proračuna za leto 2019, temveč se srednjeročnost ugotavlja v daljšem časovnem obdobju. Pri načrtovanju srednjeročne vzdržnosti pa moramo poleg podatkov o realizaciji preteklega leta upoštevati tudi napovedi gospodarskih gibanj za naprej in druge dinamične dejavnike oz. okoliščine, ki vplivajo, lahko vplivajo ali bodo vplivale na srednjeročno uravnoteženost.

Pojasnjujemo tudi, da ima vlada ustrezno zakonsko podlago, da ob ugotovitvi negativnih gospodarskih trendov nemudoma omeji izdatke v državnem proračunu in na ta način prepreči posledice, ki bi lahko negativno vplivale na uravnoteženost proračunov sektorja država. Pri tem ni dvoma, da bomo na ta način lahko omejili izdatke zgolj za državni proračun, ker pa slednji predstavlja približno polovico izdatkov sektorja država, bi to znatno vplivalo na celoten obseg javnofinančnih izdatkov. 

 

Če bi Ustavno sodišče sledilo zahtevi vlagateljev in v celoti odpravilo Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020, bi to po našem mnenju dejansko povzročilo neskladje s 148. členom ustave. Če bi Ustavno sodišče odlok odpravilo, Slovenija ne bi imela več zgornje meje javnofinančnih izdatkov. Četudi bi v primeru takšne odločitve Ustavno sodišče določilo rok, v katerem bi morala vlada pripraviti nov odlok za leto 2019, bi takšen odlok lahko sprejeli najprej v tretji četrtini leta 2019. Hkrati bi ob upoštevanju že realiziranih izdatkov v letu 2019 takšna zahteva brez dvoma pomenila drastičen poseg v druge ustavno varovane pravice, predvsem posameznikov, odprava odloka pa bi pomenila tudi nujnost po znižanju izdatkov občin. Tudi razveljavitev rebalansa, predvsem ob upoštevanju časovne komponente, bi pomenila resne motnje v delovanju države. Tudi v tem primeru bi morala država nemudoma sprejeti drastične ukrepe za znižanje izdatkov in brez dvoma poseči v ostale z ustavo varovane pravice.

 

V mnenju je izpostavljeno tudi, da je rebalans proračuna, tako kot odlok, zgolj tabelaričen prikaz pravic porabe oz. obsega sredstev, do katerega lahko uporabniki proračuna prevzemajo obveznosti. Pri tem pa je treba upoštevati, da mora imeti vsak izdatek materialno podlago v zakonu. Obseg pravic porabe oz. sredstev v rebalansu na posameznem področju se torej praviloma lahko zniža samo ob hkratni spremembi zakonov, ki posamezne pravice določajo.

Ob upoštevanju vseh v vladnem mnenju navedenih argumentov in ob upoštevanju, da so se po vložitvi zahteve za presojo ustavnosti spremenile okoliščine, vlada meni, da vlagatelji zahteve niso izkazali razlogov za neustavnost omenjenih proračunskih dokumentov in da je tudi iz razloga, ker protiustavne posledice v povezavi z navedenimi akti niso nastale, zahteva vlagateljev v celoti neutemeljena.

Vir: MF


Časovno obdobje

Potrdi