VLADA - Sporočila za javnost

Vlada izdala novelo Uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank

Fri, 14 Jun 2013 16:43:00 +0200

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank določa merila in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati banke, da so upravičene do ukrepov na podlagi Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank ter merila in pogoje za določitev in izvajanje posameznih ukrepov. Medresorska komisija je 15. maja prejela prvo pobudo banke za izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank v skladu z ZUKSB in uredbo. 16. maja je medresorska komisija poslala predlog vladi, da je banka primerna za izvedbo ukrepov. Še isti dan je sklep o primernosti banke sprejela tudi Vlada RS. Načrtuje se, da bodo prvi transferji slabih sredstev iz bank na Družbo za upravljanje terjatev bank izvedeni do konca junija. Pri obravnavi pobude so se pokazale pomanjkljivosti sedanje ureditve, saj iz ZUKSB in uredbe ni razviden celoten postopek izvedbe ukrepov. Veliko nejasnosti se je pojavilo tudi pri vrednotenju sredstev za namen izvedbe ukrepov. Novela uredbe odpravlja omenjene pomanjkljivosti, v besedilu členov pa se upoštevajo tudi nekateri komentarji Evropske centralne banke. Glavne rešitve uredbe so:
- komisija zahteva od banke, da sestavi podrobno, realno uresničljivo poslovno strategijo;
- v skladu z mnenjem ECB se iz poslovne strategije črta del o ukrepih za povečanje kreditov;
- komisija v okviru presoje poslovne strategije upošteva tudi rezultate skrbnega pregleda aktive banke in dodatnih obremenitvenih testov, ki jih izvede zunanji izvajalec;
- uvede se dvostopenjsko odločanje vlade. Vlada v skladu s 4. členom uredbe najprej odloči o primernosti banke za ukrepe. Dodatno se uvede še odločitev vlade o izvedbi ukrepov na podlagi poslovne strategije banke, v kateri se odloči o vsebini ukrepov;
- pred izvedbo ukrepov za povečanje osnovnega kapitala banke ali drugih kapitalskih instrumentov banke se mora izguba banke pokriti v breme za to razpoložljivih sestavin kapitala banke in sredstev obstoječih imetnikov kapitalskih instrumentov banke;
- ukrep povečanja osnovnega kapitala banke in drugih kapitalskih instrumentov lahko izvedeta Republika Slovenija ali DUTB;
- natančneje se opredeli vrednotenje oziroma realna dolgoročna ekonomska vrednost za namen prenosa tveganj;
- vrednost sredstev, ki se kot tvegane postavke prenašajo na DUTB, se določi glede na ocenjeno realno dolgoročno ekonomsko vrednost teh sredstev, zmanjšano za stroške refinanciranja in stroške upravljanja DUTB;
- stroški, ki se prenesejo na banko, morajo biti razumni in utemeljeni ter v pogodbi med banko in DUTB določeni na podlagi prehodnega mnenja komisije;
- pred postopkom zadolževanja mora DUTB pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance;
- spremeni se metodologija za ocenjevanje realne dolgoročne ekonomske vrednosti kreditnih terjatev. Vir: MF

13. redna seja Vlade RS

Thu, 13 Jun 2013 17:32:00 +0200

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka in ga pošlje v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Nov Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list RS, št. 9/11 in 47/12) je začel veljati konec februarja 2011, uporabljati pa bi se moral začeti s 1 julijem 2011. Zaradi omejevanja proračunskih sredstev v preteklih letih, nalog ni bilo mogoče pravočasno izvesti. Zato se je rok za uveljavitev nove metode z novelo zakona v letu 2012 zamaknil na 30. junij 2013. Aktivnosti na uveljavitvi nove metode ugotavljanja katastrskega dohodka so se lahko začele izvajati šele proti koncu leta 2012. V decembru so bile izdelane kalkulacije, v začetku leta 2013 pa pridobljeni potrebni podatki Statističnega urada RS (podatki o hektarskih pridelkih in strukturi pridelave kmetijskih pridelkov po statističnih regijah). Prvi, na tej osnovi izdelani izračuni, so bili preverjeni s strani strokovne inštitucije in nato, v skladu z določbo zakona, javno razgrnjeni. Odzivi so v glavnem kazali na nesprejemljivost izračunov, ki naj bi bili nerealno (pre)visoki, opozorili pa so tudi na nekatere napake v izračunih, na neprimernost nekaterih podatkov SURS, pa tudi na nekatere metodološko neprimerne rešitve. Predvsem pa se je kot pomanjkljivost zakona pokazalo, da bi ta moral za uveljavitev prvih izračunov predvideti daljše obdobje za usklajevanje izračunov in da bi bilo primerneje, da se kmetje z novimi izračuni lahko seznanijo za leto vnaprej. Predlog zakona zato:

odpravlja ugotovljeno metodološko pomanjkljivost in za oceno pridelave v gozdarstvu izračune katastrskega dohodka poleg bonitete zemljišča upošteva tudi rastiščni koeficient, in poleg podatka o povprečnem poseku upošteva tudi strukturo gozdnih lesnih sortimentov,
uveljavlja postopek ugotavljanja katastrskega dohodka za leto vnaprej (določa, da se novi izračuni objavijo do 30. junija tekočega leta, kot ocena dohodka pa se upoštevajo šele v naslednjem letu),
ureja prehodno obdobje v letu 2013, ko z namenom podaljšanja roka za usklajevanje izračunov in upoštevanja drugih podatkov za oceno pridelave v gozdarstvu, kot datum za objavo novih izračunov določa 31. avgust 2013,
ureja prehodno rešitev za določitev katastrskega dohodka za leto 2013 na način, da ta, glede na katastrski dohodek za leto 2012 za zavezance ne bo višji kot 10 %,
ureja možnost vpogleda v katastrski dohodek posameznega lastnika za leto vnaprej, in
vsebuje prehodno določbo za leto 2013 za navezavo datuma izračuna katastrskega dohodka (31. avgust) z datumom upoštevanja tega podatka za namene dohodnine (30. junij).

Vir: MF

Vlada odločila o pomoči družbi Svea, d. d.

Vlada RS je danes na redni seji sprejela sklep, da se gospodarski družbi Svea, Lesna Industrija, d. d., Cesta 20. julija 23, 1410 Zagorje ob Savi, dodeli državna pomoč za reševanje v obliki kratkoročnega kredita za čas priprave programa prestrukturiranja v višini 1.387.900,00 EUR za obdobje 6 mesecev od dneva nakazila sredstev po obrestni meri, ki ne sme biti nižja od referenčne obrestne mere za izračun državnih pomoči, ki predstavlja vsoto izhodiščne obrestne mere določene s strani Evropske komisije, povečane v skladu z diskontno stopnjo po pravilih za dodeljevanje državnih pomoči. V zavarovanje vračila dodeljenega kredita se na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve zagotovi ustanovitev zastavne pravice v korist Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na nepremičnem in premičnem premoženju družbe SVEA, lesna industrija, d. d. Državna pomoč za reševanje se dodeli pod pogoji, da:

se uprava družbe Svea, lesna industrija, d. d., pogodbeno zaveže, da bo sredstva uporabilo izključno za namene reševanja z namenom odpravljanja likvidnostne krize in plačilne nesposobnosti in ne za nove investicije;
se uprava družbe Svea, lesna industrija, d. d., pogodbeno zaveže, da v roku 3 mesecev pripravi program celovitega prestrukturiranja, ki bo družbi povrnil dolgoročno konkurenčno sposobnost preživetja na trgu in dolgoročno plačilno sposobnost (razmerje EBITDA : zadolženost podjetja = 1:3);
se družba Svea, Lesna Industrija, d. d., pogodbeno zaveže, da v obdobju 3 let od izplačila državne pomoči za reševanje delničarjem ne bo izplačevala dividend, ter da bo v obdobju 3 let od izplačila državne pomoči za reševanje ohranjala vzdržno, poslovanju prilagojeno maso plač,
se banke (NLB, d. d., Abanka Vipa, d. d., Unicredit, d. d., Gorenjska banka in Poštna banka, d. d.) s sporazumom zavežejo, da bodo v postopku prestrukturiranja razdolžile družbo in zagotovile njeno kapitalsko ustreznost ter dolgoročno ekonomsko vzdržnost in med ostalimi ukrepi v kapital družbe konvertirale najmanj za 6.000.000,00 EUR svojih terjatev;
se večinski lastniki družbe Svea inženiring, d. o. o., ki je 69-odstotna lastnica družbe Svea, lesna industrija, d. d., brezplačno in brezpogojno odpovejo lastništvu in svoje družbeniške deleže prenesejo na Slovensko odškodninsko družbo, d. d.

Uprava družbe Svea, lesna industrija, d. d., od lokalne skupnosti pridobi ustrezno zagotovilo, da bo družbo za obdobje 3 let od izplačila državne pomoči za reševanje skladno s pravili državnih pomoči oprostila plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in zagotovilo, da bo lokalna skupnost aktivno sodelovala pri razreševanju problematike iskanja zaposlitve presežnih delavcev družbe Svea, d. d. Vlada Republike Slovenije bo zagotovila II. fazo državne pomoči za prestrukturiranje v obliki dolgoročnega kredita ali poroštva Republike Slovenije za dolgoročni kredit v ocenjeni višini do 3.600.000,00 EUR ob pogoju, da bodo izpolnjene zaveze iz 3. točke tega sklepa, ter ob izpolnjevanju ostalih pogojev iz Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah.

Vir: MGRT

Vlada o Poročilu o izvajanju aktivnosti na področju boljše zakonodaje in odprave administrativnih ovir za obdobje od oktobra 2012 do maja 2013

Vlada RS se je na današnji seji seznanila s Poročilom o izvajanju aktivnosti na področju boljše zakonodaje in odprave administrativnih ovir za obdobje od oktobra 2012 do maja 2013. Obenem je Vlada RS zadolžila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvo za notranje zadeve, da najkasneje do 30. 6. 2013 pripravita enoten dokument s ciljem zagotovitve boljšega poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti (združitev ukrepov strateških programov) ter zadolžila vse resorje, da imenujejo nove oziroma potrdijo dosedanje člane stalne medresorske delovne skupine za področje priprave boljših predpisov, ki bodo odgovorni za realizacijo ukrepov v okviru enotnega dokumenta. Imena članov skupine resorji do 21. 6. 2013 posredujejo Ministrstvu za notranje zadeve. Drugo poročilo zajema aktivnosti resorjev glede realizacije prenovljenega Akcijskega programa za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za leti 2012 in 2013, in sicer za obdobje oktobra 2012 do maja 2013. Omenjeni prenovljeni Akcijski program je 5.7.2012, potrdila Vlada RS in vsebuje 269 ukrepov njegov cilj pa je zmanjšanje administrativnih bremen za gospodarstvo za 25 odstotkov (360 mio evrov na letni ravni). O stopnji realizacije niso poročali resorji, ki pokrivajo področje okolja, kohezije in izobraževanja.

V prenovljenem Akcijskem programu je bilo v obdobju oktober 2012 - maj 2013 realiziranih 28 ukrepov, kar predstavlja 10,4 % delež realizacije od vseh ukrepov iz prenovljenega programa.
Če bi analizirali obdobje od julija 2012 (ko je bil potrjen prenovljen Akcijski program) do maja 2013 je bilo realiziranih skupaj 70 ukrepov, oziroma 26 %.
V obdobju od leta 2009 do marca 2012 pa je bilo na podlagi prvotnega Akcijskega programa že realiziranih 162 ukrepov po posameznih področjih.
Skupno je trenutno (2009 - maj 2013) realiziranih 232 ukrepov od skupno 414, oziroma 56 % vseh ukrepov.

Za večino še nerealiziranih ukrepov je predviden rok realizacije konec leta 2013, zato je potrebno, da resorji pospešijo aktivnosti na tem področju in čim bolj kvalitetno realizirajo ukrepe za zmanjšanje zakonodajnih bremen, pri čemer je največji poudarek potrebno nameniti prioritetnim področjem oziroma realizaciji 20-ih ključnih ukrepov (iz Akcijskega programa "minus 25 %" ter ostalih strateških dokumentov (Agenda 46 +, Zahteve slovenske obrti, Akt za mala podjetja, Nacionalni reformni program 2013-2014, Program stabilnosti 2013), ki so pomembni za razvoj in dvig konkurenčnosti gospodarstva). Zaradi kakovostne izvedbe in pospešitve realizacije programa ter ažurnega spremljanja izvedbe programa je od oktobra 2011 vzpostavljen spletni portal (http://www.stopbirokraciji.si). Namen portala je seznanitev z vsemi aktualnim informacijami glede izvedbe programa, izpisu poročil o administrativnih bremenih na posameznem v programu izmerjenem predpisu (zakonu, uredbi, pravilniku,...) ter posredovanju dodatnih predlogov poenostavitev s strani uporabnikov.
Z namenom večjih sinergijskih učinkov in v izogib poročanju različnim organom o istovrstnih ukrepih, zasledovanju enotne koordinacije in posledično veliko večjim vplivom na realizacijo, Vlada RS zadolžuje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvo za notranje zadeve, da pripravita enotni dokument s ciljem zagotovitve boljšega poslovnega okolja in posledično dvig konkurenčnosti. Posamezne dokumente:

Agenda 46+ (Gospodarska zbornica Slovenije),
Zahteve slovenske obrti (Obrtno podjetniška zbornica Slovenije),
Akcijski program za OAO in zmanjšanje zakonodajnih bremen za 25 % (MNZ),
Paketi za spodbujanje gospodarstva (MGRT) ter
Akcijski program za izvajanje Akta za mala podjetja (MGRT),

bo nadomestil enoten dokument s konkretnimi opredelitvami ukrepov, zavezami, predlogi rešitev, z rezultati oziroma kazalniki, nosilci ter roki realizacije.

Vir: MNZ

Celotno sporočilo za javnost

Vlada sprejela dodatna pojasnila k odtujitvi naložb RS, KAD, SOD, Modre zavarovalnice, DSU in PDP

Thu, 13 Jun 2013 15:23:00 +0200

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela dodatna pojasnila k Predlogu sklepa o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Slovenske odškodninske družbe, d. d., Modre zavarovalnice, d. d., DSU, družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o. in Posebne družbe za podjetniško svetovanje, d. d. in jih pošilja Državnemu zboru RS.
Dodatna pojasnila se nanašajo na preglednost prodaje naložb, nadzor nad postopki odtujitve in zakaj so družbe namenjene odtujitvi.
Prodaja posameznih naložb se bo izvajala pod nadzorom komisije, ki jo bo imenoval minister, pristojen za finance. Računsko sodišče bo lahko skladno s svojimi zakonskimi pooblastili izvajalo nadzor nad izvedbo posameznih prodajnih postopkov. Na navedeno kažejo tudi že izvedene revizije prodajnih postopkov (primer: prodajni postopek družbe SIJ, Splošne plovbe, TE-TOL, ipd).
Vključitev predstavnikov Komisije za preprečevanje korupcije bo možna kadarkoli. Komisija na lastno pobudo, na podlagi prijave pravne ali fizične osebe ali na zahtevo drugih državnih organov (Državni zbor RS, Vlada RS, Računsko sodišče, državno tožilstvo, ipd) uvede postopek zaradi suma korupcije, kršitve predpisov o nasprotju interesov, omejitvi poslovanja ali o lobiranju ali zaradi ocene in odprave posamičnih ali sistemskih korupcijskih tveganj ali kršitev etike in integritete javnega sektorja.
Kupnina, dobljena od prodaje naložb, se bo razdelila med deležnike glede na lastniški delež v posamezni naložbi. Sredstva, ki pripadajo državi, se bodo na podlagi zakona, ki ureja javne finance porabila za:
- za odplačilo dolgov v računu financiranja,
- namen, določen s posebnim zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, kjer se podrobneje določi, za katere razvojne projekte se kupnina od posameznih naložb lahko porabi,
- nakup novega stvarnega ali finančnega premoženja države z namenom spodbujanja gospodarstva , ali
- plačilo stroškov pripravljalnih dejanj za prodajo kapitalske naložbe in drugih stroškov, povezanih s prodajo naložbe.
Družbe KAD, SOD, MZ, DSU in PDP bodo sredstva iz kupnine uporabile za pokrivanje zakonskih obveznosti.
Prodaje kapitalskih naložb bodo izvedene na pregleden način z enakopravno obravnavo vseh ponudnikov, pri čemer se bodo zasledovali ključni cilji vseh deležnikov, ki so:
- maksimizacija tržne vrednosti,
- dokapitalizacije družb z zmanjšanjem deleža države (izboljšanje kapitalske ustreznosti družbe) in pridobitvijo svežega kapitala za nov zagon gospodarske družbe,
- dokapitalizacije družbe s hkratnim umikom države iz gospodarske družbe (v tem primeru ni osnovni razlog umika maksimizacija tržne vrednosti naložbe, ampak ohranjanje delovnih mest in proizvodnje na lokacije s tem, da se poveča kapitalska ustreznost družbe).
Prodajo ali zamenjavo naložb bodo družbe SOD, KAD, DSU, PDP in MZ izvedle na podlagi ene od uveljavljenih javnih metod razpolaganja:
- javna ponudba (nezavezujoča ponudba),
- javna dražba, ki se javno objavi,
- javno zbiranje ponudb
- ponudba vrednostnih papirjev.

Vlada sprejela omejitve glede delovanja pripadnikov SV v operaciji UNTSO

Tue, 11 Jun 2013 11:34:00 +0200

Zaradi nastalih varnostnih razmer je Vlada Republike Slovenije danes, 11. junija, na dopisni seji za pripadnike Slovenske vojske, ki sodelujejo v operaciji UNTSO, uvedla nacionalne omejitve in zadržke.
Na podlagi nacionalnih omejitev in zadržkov je prepovedana napotitev in delovanje pripadnikov Slovenske vojske na območju Sirske arabske republike vzhodno od izraelske tehnične ograje oziroma na območju zunaj dela ozemlja Golanske planote, ki je pod nadzorom Izraela. Nacionalne omejitve in zadržki veljajo do preklica.
Vlada je Ministrstvo za obrambo zadolžila, da lahko v primeru poslabšanja varnostnih razmer na predlog poveljnika SVNKON UNTSO preko Generalštaba Slovenske vojske uvede začasno omejitev delovanja za pripadnike SVNKON UNTSO tudi na drugih območjih operacije. vir: MO

Slovenska vojska končuje sodelovanje v pomorski operaciji Evropske unije EU NAVFOR Atalanta

Mon, 10 Jun 2013 15:33:00 +0200

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sklenila, da Slovenska vojska preneha s sodelovanjem v pomorski operaciji Evropske unije EU NAVFOR Atalanta s koncem rotacije SVNKON 7 v juniju 2013.
S sklepom je Vlada Republike Slovenije pooblastila Ministrstvo za obrambo, da v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve izvede vse potrebne postopke za realizacijo tega sklepa. Vlada Republike Slovenije bo s sklepom seznanila Odbor za obrambo in Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora.
Sklep o napotitvi do treh pripadnikov Slovenske vojske na pomorsko vojaško operacijo EU NAVFOR Somalija (operacija Atalanta) z možnostjo rotacij je Vlada Republike Slovenije sprejela 9. julija 2009. S tem se je Republika Slovenija kot pomorska država pridružila prizadevanjem EU za zaščito pomorskih poti in plovil ter prispeva k reševanju razmer ob somalijski obali. Prvi pripadnik Slovenske vojske se je operacije udeležil konec septembra 2009, deloval je v Džibutiju.
Po opravljeni analizi štiriletnega sodelovanja Slovenske vojske v operaciji EU NAVFOR Atalanta je glede na prioritete sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah ter izboljšanje varnostnih razmer na omenjenem območju, tudi zaradi uspeha operacije EU NAVFOR Atalanta in odločitve o sodelovanju Slovenske vojske v novi misiji EU v Maliju ter glede na omejena finančna sredstva, Vlada Republike Slovenije s sklepom 16. maja 2013 sprejela Namero o prenehanju sodelovanja Republike Slovenije v operaciji EU NAVFOR Atalanta s koncem rotacije SVNKON 7 junija 2013. Z namero sta se skladno s Strategijo sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah 6. junija 2013 seznanila Odbor za zunanjo politiko in Odbor za obrambo Državnega zbora. vir: MO

Sprememba Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja

Mon, 10 Jun 2013 10:30:00 +0200

Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Z uredbo ureja pravni režim glede zahtev za kakovost zunanjega zraka v okoljevarstvenih dovoljenjih (OVD), spremenjeni in dopolnjeni pa sta tudi prilogi uredbe, ki vsebujeta vrste naprav, ki morajo po tej uredbi pridobiti OVD in izjeme za mejne vrednosti emisije snovi v zrak. Obstoječi pravni režim glede zahtev za kakovost zraka v OVD je bil pomanjkljiv, ker ni predvideval mehanizmov za pridobitev ali spremembo OVD na območjih, na katerih je presežena mejna vrednost v zunanjem zraku v času pred sprejetjem načrtov za kakovost zraka, prav tako pa ni podrobneje postopkovno urejal pridobitve ali spremembe OVD na takih območjih po sprejetju omenjenih načrtov. Sprejeta sprememba uredbe te pomanjkljivosti odpravlja. V primeru, ko je na območju, kjer se nahaja naprava, presežena mejna vrednost za določeno onesnaževalo v zunanjem zraku, pa za to območje še ni sprejet načrt kakovosti zraka, se za obstoječe naprave, ki morajo zagotoviti ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka, v OVD omeji njihov največji masni in volumski pretok iz vseh odvodnikov iz naprave. Prav tako so za te naprave možne spremembe v obratovanju samo, če po spremembi masni pretok iz celotne naprave ni povečan.
Po sprejetju načrta za kakovost zraka za neko območje se lahko v skladu z obveznostmi za zmanjševanje emisij, kot bodo določene v omenjenem načrtu za posamezne naprave, njihova emisija snovi v zrak zmanjša z naborom ukrepov - od organizacijskih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi, do omejevanje uporabe ali proizvodnje surovin, goriv ali izdelkov, ki povzročajo večje emisije snovi in njihovo zamenjavo, do omejitve obratovanja naprav ali uvedbe strožjih najboljših referenčnih razpoložljivih tehnik, z uporabo katerih se dosežejo nižje mejne vrednosti emisije od predpisanih. Ministrstvo lahko torej za dosego ciljev iz načrtov, kot eden od ukrepov zmanjša mejne vrednosti emisij v OVD teh naprav. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) je takih naprav približno 26, delujejo pa v različnih sektorjih (npr. energetika, cementarne, proizvodnja anorganskih spojin, kovinska industrija, idr….). Te naprave bodo, glede na zahteve v načrtih, morale po sprejetju in novelaciji načrtov o kakovosti zraka v naslednjih 3 - 4 letih zmanjšati svoje emisije.
V uredbi je bilo v prilogi 4 treba spremeniti ali dopolniti tudi poimenovanja in opise določenih vrst naprav, za katere je potrebno pridobiti OVD. Priloga se sicer zgleduje po nemškem predpisu in je že pri njenem sprejetju prišlo do določenih nejasnosti v izvajanju, ki jih sedanja sprememba odpravlja. Gre za spremembe pri napravah za proizvodnjo elektrike, za proizvodnjo poliuretanskih in polistirenskih izdelkov, proizvodnjo vlaknin, papirja in lesnih kompozitov, naprave za odstranjevanje ali predelavo živalskih trupel ali živalskih odpadkov, naprave za obdelavo nevarnih in nenevarnih odpadkov. V prilogi 10 je vlada spremenila tudi določene mejne vrednosti emisij na osnovi pripomb in pobud pred in med javno obravnavo osnutka uredbe. Pobude so prišle tako iz strani upravljavcev naprav, kot tudi s strani ARSO, pooblaščenih izvajalcev obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak in zainteresirane javnosti (društvo Eko krog in Občina Zagorje). Ministrstvo je pobude proučilo in nekatere tudi upoštevalo tako, da so sprejete mejne vrednosti primerljive z vrednostmi iz nemških in avstrijskih predpisov in z vrednostmi, ki so dosegljive z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, kot so podane v Referenčnih dokumentih o najboljših razpoložljivih tehnikah (t.i. BREFih). Gre za izjeme glede emisij iz ogrevnih peči in peči za toplotno obdelavo kovin, iz naprav za proizvodnjo poliuretanskih in polistirenskih izdelkov, naprav za proizvodnjo vlaknin, papirja in lesnih kompozitov, iz pivovarn, iz naprav za mehansko in biološko obdelavo odpadkov in naprav za obdelavo površin materialov. vir: MKO

Vlada RS sprejela mnenje o Predlogu sklepa v zvezi s stanjem v pravosodju

Fri, 07 Jun 2013 11:26:00 +0200

Vlada RS je na dopisni seji sprejela mnenje o Predlogu sklepa v zvezi s stanjem v pravosodju z 31.5.2013, ki ga bo poslala v Državni zbor RS.

Vlada RS meni, da predlogi ustavnih sprememb podani v 1. in 3. točki predloga sklepa nasprotujejo temeljnim načelom držav ustavne demokracije v Evropi, to je neodvisnosti sodnikov in sodstva kot celote. Glede 2. točke predloga sklepa Vlada RS meni, da je predlog očitno nepravilno zastavljen, saj sodna oblast ne opravlja funkcije pregona storilcev kaznivih dejanj. Glede 3. točke predloga se še opozarja, da predlog sklepa v delu, v katerem se Ustavni komisiji nalaga začetek ustavno revizijskega postopka, nima podlage v veljavnih predpisih. Enako kot glede 2. točke, je tudi pri 3. točki nepravilna uporaba izrazoslovja, da sodna veja oblasti preganja najhujše oblike gospodarskega kriminala. Iz 4. točke predloga sklepa ni jasno razvidno kateri postopki ugotavljanja odgovornosti generalnega državnega tožilca Republike Slovenije po Državnotožilskem svetu so mišljeni. Predlog sklepa 5. točke nima podlage v zakonu tako glede pristojnosti Sodnega sveta za opredeljevanje do dela predsednika Vrhovnega sodišča, kot tudi glede podajanja ocene stanja v pravosodju, ki v širšem smislu poleg sodišč vključuje še državno tožilstvo, državno pravobranilstvo, odvetništvo in notariat.

Na podlagi podatkov navedenih v obrazložitvi ter evropskih oziroma mednarodnih ocen in priporočil Vlada RS ocenjuje, da so na področju stanja v sodstvu Republike Slovenije možne izboljšave. Na sicer kar večjem številu področij se glede na zmanjševanje pripada in posledično zmanjševanje sodnih zaostankov sicer odraža pozitivni trend, vendar pa ostaja zaskrbljujoče naraščanje sodnih zaostankov na primer v delovnih sporih ter splošen trend zmanjševanja učinkovitosti sodstva, ki se kaže z vsako leto manjšim številom rešenih pomembnejših zadev, kar kaže na to, da so spremembe vsekakor potrebne.

Zato je Ministrstvo za pravosodje v okviru Vlade RS in njenih skupnih ciljev pripravilo določene predloge sprememb zakonodaje, določene spremembe v poslovanju pa predlagalo tudi sodstvu samemu. Vsi predlogi zasledujejo predvsem naslednje cilje:

1. povečanje samostojnosti in preglednosti delovanja sodstva za večji ugled sodstva;
2. večjo učinkovitost postopkov in razbremenitev sodnikov za skrajšanje povprečne dobe odločanja in odpravo zaostankov;
3. spremembe nekatere ključne zakonodaje
4. spodbujanje alternativnega reševanja sporov

Kot dodaten ukrep s ciljem doseči potrebne izboljšave v sodni oblasti je bila 4. 6. 2013 podpisana Zaveza za izboljšanje stanja v sodstvu, ki jo je v imenu sodstva podpisal predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša, v imenu Vlade RS pa predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek in minister za pravosodje dr. Senko Pličanič.

vir: MP

12. redna seja Vlade RS

Thu, 06 Jun 2013 14:17:00 +0200

Vlada RS potrdila vsebino zaveze za izboljšanje stanja v sodstvu

Na današnji redni seji je Vlada RS potrdila vsebino zaveze, ki so jo za izboljšanje stanja v sodstvu v torek zvečer podpisali v imenu sodstva predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša ter v imenu Vlade RS predsednica mag. Alenka Bratušek in minister za pravosodje dr. Senko Pličanič. Besedilo zaveze jasno ugotavlja trenutno stanje v sodstvu, kjer trajanje reševanja posamezne zadeve v povprečju traja več kot eno leto. Skupna je tudi ugotovitev, da so poslovni procesi v sodstvu na nekaterih področjih dokaj dobro urejeni (elektronske izvršbe, sodni register, zemljiška knjiga) in se učinkovitost iz leta v leto povečuje. Slabše pa je stanje glede pomembnejših zadev (torej dejanskega sojenja). Tako je sodstvo v letu 2012 ponovno rešilo 2,4% manj zadev kot v prejšnjem letu, enako je tudi leta 2011 rešilo manj zadev kot leta 2010. Povprečno pa so postopki pred posameznim sodiščem trajali od 13 do 20 mesecev. Cilji so zato jasni. Do junija 2014 naj bi povprečno reševanje zadev pred vsemi sodišči trajalo manj kot eno leto, v nekaterih postopkih in pred nekaterimi sodišči pa celo samo tri mesece. Cilji so določeni za vsako vrsto sodišč in zadev posebej ter objektivno merljivi. Javnost bo tako lahko enostavno preverila, ali sodna in izvršilna veja oblasti svojo besedo držita. Za dosego tega zahtevnega cilja in ponovno pridobitev zaupanja javnosti sta se sodstvo in vlada zavezala h konkretnim ukrepom, ki bodo izvedeni v času enega leta po podpisu zaveze. Ti ukrepi so povezani z racionalizacijo sojenja, zakonodajnimi spremembami, zagotavljanje kadrovskih, prostorskih in drugih materialnih pogojev za poslovanje sodišč. Sodna veja oblasti se je zavezala, da bodo pri izvajanju poslovnih procesov sodišča ravnala v skladu z naslednjimi upravljavskimi načeli:

vsaka zadeva je v najkrajšem času deležna individualne pozornosti,
individualna pozornost je sorazmerna z naravo in zahtevnostjo zadeve,
vsako opravilo se izvaja na najnižji možni ravni kompetenc,
odločitve izkazujejo procesno pravičnost,
sodniki nadzirajo postopek.

Zaradi zagotovitve nadaljnjega izboljšanja poslovanja sodišč v letu 2013, kljub velikemu zmanjšanju kadrovskih virov, je opredeljenih sedem prioritetnih področij: upravljanje sodišč, reševanje starejših zadev, poslovni proces - časovno spremljanje posameznih faz sodnega postopka in reforma izvršilnega postopka, razbremenitev sodnikov, izenačevanje kadrovskih virov, projekt K in izvajanje posebnih programov na kritičnih sodiščih. Posebej je določeno tudi, da morajo predsedniki sodišč ustvarjati kulturo odgovornosti in transparentnosti, ki vzpodbuja odprtost delovanja sodišč javnosti. Izvršilna veja oblasti pa se je zavezala k: 1. pripravi zakonodajnih sprememb - Ministrstvo za pravosodje po pridobitvi mnenja Vrhovnega sodišča pripravi predloge med drugim naslednjih normativnih sprememb predpisov:

obravnavani prioritetno, v prvi polovici leta 2013:

· Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in
prisilnem prenehanju

· Zakon o sistemski razdolžitvi · Zakon o sodiščih in Zakon o sodniški službi

V obravnavi novembra 2013:

· Zakon o sodiščih (optimizacija mreže sodišč) · Zakon o sodniški službi (optimizacija mreže sodišč) · Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora · Zakon o brezplačni pravni pomoči · Zakon o izvršbi in zavarovanju 2. zagotavljanju kadrovskih pogojev za poslovanje sodišč ter - v omejenem obsegu se pristopi k nadaljevanju projekta Lukenda. 3. zagotavljanju ostalih materialnih sredstev - za projekte e-pravosodja, na področju prostorskih pogojev in na področju voznega parka. Vir: MP

Vlada RS sprejela predlog novele Zakona o sodiščih

Vlada RS je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, ki ga bo v obravnavo po rednem postopku predložila Državnemu zboru RS. Glavni cilji predlaganih zakonskih sprememb so:

povečanje učinkovitosti in krepitev samostojnosti sodne veje oblasti,
povečanje kakovosti nadzora nad sodno upravo,
povečanje odgovornosti sodstva.

Novela na področju krepitve samostojnosti sodne veje oblasti predvideva, da se določanje števila sodniških mest, števila mest porotnikov in pripravniških delovnih mest za sodniške pomočnike prenese na predsednika Vrhovnega sodišča RS, s Sodnega sveta RS na Vrhovno sodišče RS se prenesejo pristojnosti za spremljanje, ugotavljanje in analiziranje učinkovitosti in uspešnosti dela sodišč, predvideni pa so tudi prenos vodenja centralne kadrovske evidence in sodniškega volilnega imenika na Vrhovno sodišče RS, združitev centralne kadrovske evidence in osebne evidence sodnikov, prenos imenovanja direktorja sodišča z ministra za pravosodje na predsednika sodišča in sprememba ureditve podeljevanja priznanj za dan pravosodja javnim uslužbencem sodišč. Predlog zakona vsebuje tudi naslednje bistvene rešitve: povečanje kakovosti nadzora nad sodno upravo, zlasti glede izpolnjevanja meril za kakovost dela sodišč, posodobitev varstva in obdelave osebnih podatkov, posodobitev dostopa javnosti do uradnih objav, črtanje starostne omejitve za kandidiranje za predsednika sodišča, podaljšanje obdobja, v katerem mora predsednik sodišča oziroma direktor opraviti obvezno usposabljanje s šestih mesecev na eno leto, učinkovitejše kadrovanje na sodiščih, prenos pristojnosti za odločanje o sodnem varstvu po finančnih zakonih z Vrhovnega sodišča RS na Upravno sodišče RS, zagotavljanje pravne varnosti listin, ki so namenjene poslovanju v tujini in uskladitev z veljavno zakonodajo s področja visokega šolstva in državnega tožilstva. Vir: MP

Vlada RS sprejela predlog novele Zakona o sodniški službi

Vlada RS je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi, ki ga bo predložila Državnemu zboru RS v obravnavo po rednem postopku. Namen predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi je zlasti v uskladitvi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, ki je bil hkrati s predlogom tega zakona posredovan v sprejem Vladi RS. Predlagan je prenos določenih pristojnosti z Ministrstva za pravosodje na Vrhovno sodišče RS kot vrh sodne uprave, združitev centralne kadrovske evidence in osebne evidence sodnikov, prenos evidenc na Vrhovno sodišče RS. S predlaganimi spremembami se določa učinkovitejše izvajanje službenega nadzora sodnikovega dela, zlasti v smeri, da mora predsednik sodišča vlagateljevo obrazloženo zahtevo spoštovati in opraviti službeni nadzor v zahtevanem obsegu, upoštevajoč prepoved poseganja v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije. Predlog zakona uvaja še novosti glede mirovanja sodniške funkcije in zaostritve določb v zvezi z ocenjevanjem sodniškega dela. Ustrezneje se ureja situacija, ko sodni svet ne potrdi ocene sodniške službe, iz katere izhaja, da sodnik ne ustreza sodniški službi, saj se šteje, da mora personalni svet ponovno preveriti oceno sodniške službe. Personalni svet bo moral ugotoviti, ali sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje ali ne. Predlog zakona odpravlja še nekatere zakonske nedoslednosti. Vir: MP

Pomoč Mariborski livarni

Vlada RS je sprejela sklep, da se gospodarski družbi Mariborska livarna Maribor, d. d. - v prisilni poravnavi, Oreško nabrežje 9, 2000 Maribor, Slovenija samo zaradi prestrukturiranja družbe dodeli državna pomoč za reševanje v obliki poroštva Republike Slovenije za kratkoročni kredit poslovnih bank, za čas priprave programa prestrukturiranja v višini 5.100.000,00 EUR, ki mora biti vrnjen najpozneje v 6-ih mesecih od dneva nakazila sredstev, obrestovan po obrestni meri, ki ne sme biti nižja od referenčne obrestne mere za izračun državnih pomoči, ki predstavlja vsoto izhodiščne obrestne mere določene s strani Evropske komisije, povečane v skladu z diskontno stopnjo po pravilih za dodeljevanje državnih pomoči. Državna pomoč se dodeli pod odložnima pogojema:

da bo državna pomoč odobrena na podlagi posamične priglasitve Evropski Komisiji,
da se banke (NKBM d.d., A-banka d.d. in Probanka d.d.) s sporazumom zavežejo, da bodo v postopku prisilne poravnave razdolžile družbo in zagotovile njeno dolgoročno vzdržnost brez dodatne pomoči države v kapital družbe konvertirale najmanj za 10.000.000,00 mio EUR svojih terjatev ter povečale kapital družbe z denarnim vložkom najmanj v višini 1.050.000,00 EUR.

Družba Mariborska livarna Maribor, d. d. - v prisilni poravnavi v zavarovanje dodeljenega poroštva Republike Slovenije in izpolnitve pogodbenih obveznosti zagotovi ustrezno obliko zavarovanja, skladno z veljavnimi predpisi na dan pridobitve soglasja Evropske komisije. Vir: MGRT

Državna pomoč gospodarski družbi Iles, lesna industrija, d. o. o.

Vlada je sprejela sklep, da se gospodarski družbi ILES, lesna industrija, d. o. o., Spodnja Kanomlja 23A, 5281 se dodeli državna pomoč. Državna pomoč se dodeli za reševanje v obliki kratkoročnega posojila za čas priprave programa prestrukturiranja v višini 600.000,00 EUR za obdobje šestih mesecev od dneva nakazila sredstev po obrestni meri, ki ne sme biti nižja od referenčne obrestne mere za izračun državnih pomoči, ki pomeni vsoto izhodiščne obrestne mere, določene s strani Evropske komisije, povečane v skladu z diskontno stopnjo po pravilih za dodeljevanje državnih pomoči. V zavarovanje vračila dodeljenega posojila se na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve zagotovi ustanovitev zastavne pravice v korist Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na nepremičnem premoženju družbe ILES, lesna industrija, d. o. o. Vir: MGRT

Hrvaški državljani se bodo še dve leti po vstopu Hrvaške v EU v Sloveniji lahko zaposlovali in delali pod enakimi pogoji, kot doslej

Vlada Republike Slovenije je sprejela odločitev, da se uveljavi 2 - letno prehodno obdobje za zaposlovanje in delo državljanov Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji po vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo. Vlada je sprejela tudi predlog zakona za uveljavitev 2 - letnega prehodnega obdobja od 1. julija 2013 do 30. junija 2015. Vlada RS je pri odločitvi o uvedbi prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo državljanov Republike Hrvaške v RS po vstopu Republike Hrvaške v EU upoštevala predvsem trenutne razmere na slovenskem trgu dela in napovedi glede povpraševanja po ustrezni delovni sili, napovedi nadaljnjih gospodarskih gibanj za RS in tudi stanje na trgu dela Republike Hrvaške. Temeljni razlog za odločitev za prehodno obdobje in za pripravo predloga zakona je predvsem zaščita slovenskega trga dela pred prostim zaposlovanjem in delom državljanov Republike Hrvaške po vstopu Republike Hrvaške v EU. V Sloveniji je bilo konec aprila 2013 v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje prijavljenih 121.332 brezposelnih oseb, kar je bilo 11,2 % več kot v enakem času lani. V skladu z gospodarskimi napovedmi Urada za makroekonomske analize in razvoj se bodo razmere na trgu dela v letu 2013 še zaostrile, zaradi zamika v prilagajanju gospodarski aktivnosti pa se tudi v letu 2014 ne pričakuje izboljšanja. Padec zaposlenosti bo v letu 2013 večji kot v letu 2012, saj se ob nadaljnjem zmanjšanju gospodarske aktivnosti pričakuje zmanjšanje zaposlenosti v vseh dejavnostih zasebnega sektorja. V povprečju bo v letu 2013 brezposelnih 124.000 oseb. Ob takšnih gibanjih zaposlenosti in brezposelnosti se bosta letos povečali tudi stopnja registrirane (13,4 %) in anketne (10,0 %) brezposelnosti. Po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj se bo v letu 2014 zaposlenost še nekoliko zmanjšala, povprečno število brezposelnih pa bo ostalo na podobni ravni kot letos. Skladno s tem se zmanjšuje tudi zaposlovanje državljanov tretjih držav, pri čemer so izjema le državljani Republike Hrvaške, katerih število se je, tako absolutno kot relativno, na slovenskem trgu dela v lanskem letu povečalo. Pri tem velja izpostaviti, da po podatkih Zavoda za zaposlovanje Republike Hrvaške v regijah, ki mejijo na Republiko Slovenijo prebiva kar okoli 100.000 brezposelnih oseb. Število vseh registriranih brezposelnih oseb v Republiki Hrvaški na dan 3. 4. 2013 je bilo 364.898. Stopnja registrirane brezposelnosti (II/2013) je 21,9 %. Glede na navedeno ter upoštevajoč geografsko in kulturno bližino, jezikovno sorodnost ter razvito mrežo neformalnih in sorodstvenih povezav, bi imela izenačitev državljanov Republike Hrvaške z domačimi delavci pomemben negativen vpliv na stanje na domačem trgu dela in stopnjo brezposelnosti. Naj ob tem spomnimo, da so ob vstopu RS v EU nekatere države članice uvedle prehodno obdobje za slovenske delavce, čeprav je bilo takrat v Evropi obdobje konjunkture in so bile države v veliko boljši gospodarski kondiciji, kot je danes RS. Tako je npr. sosednja Avstrija zaščitila svoj nacionalni interes in v celoti uveljavila celotno 7 letno prehodno obdobje (do 30. aprila 2011). S predlogom zakona se uvaja dvoletno prehodno obdobje, ki Republiki Sloveniji omogoča, da še naprej uveljavlja nacionalno zakonodajo s področja zaposlovanja in dela tujcev. To pomeni, da bodo še naprej imeli prednost pri zaposlovanju domače brezposelne osebe in osebe, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani RS, pred zaposlovanjem tujcev na podlagi delovnih dovoljenj. Državljani Republike Hrvaške se bodo tudi po vstopu v Evropsko unijo zaposlovali ali delali v Sloveniji le na podlagi določb nacionalne zakonodaje s področja zaposlovanja in dela, ki velja za državljane tretjih držav. Natančneje to pomeni, da bodo za zaposlitev ali delo v Republiki Sloveniji državljani Republike Hrvaške, razen v zakonsko določenih primerih, še naprej potrebovali delovno dovoljenje. Prehodno obdobje je začasen ukrep in bo veljal dve leti, in sicer od 1. julija 2013 do 30. junija 2015. Podatki: Največ delovnih dovoljenj je bilo v letu 2012 izdanih državljanom Bosne in Hercegovine (6.671 ali 32,5%), takoj za njimi državljanom Republike Hrvaške (5.490 ali 26,8%), sledijo pa jim državljani Srbije (3.371 ali 16,2%) ter državljani Kosova (1.519 ali 7,4%) in Makedonije (948 ali 4,6%). Struktura izdanih delovnih dovoljenj je bila podobna tudi v letu 2011 ko je bilo 9.543 (ali 35,3%) dovoljenj izdanih državljanom Bosne in Hercegovine, 5.796 (ali 21,5%) državljanom Hrvaške, 4.175 (ali 15,5%) državljanom Srbije, 2.788 (ali 10,3%) državljanom Kosova ter 1.746 (ali 6,5%) državljanom Makedonije. Največ delovnih dovoljenj je bilo, enako kot leto prej, izdano za dela v gradbeništvu (3.287), v predelovalnih dejavnostih (2.374), v dejavnosti prometa in skladiščenja (1.831) ter v gostinski dejavnosti (1.217). Vir: MDDSZ
Celotno sporočilo za javnost

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela na dopisni seji, 31. maja 2013

Fri, 31 May 2013 15:46:00 +0200

Zakon o prevzemih

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji določila besedilo Predloga zakona o dopolnitvah Zakona o prevzemih, ki ga bo poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Temeljni cilj predloga dopolnitev veljavnega ZPre-1 je njegova prilagoditev aktualnim razmeram na trgu vrednostnih papirjev. Odpravljene bodo nekatere nesorazmernosti med težo storjene kršitve in sankcijo zanjo, ki so bile v praksi sprejete kot neživljenjske in niso dosegle svojega namena.
Predlog zakona upošteva ključna načela, ki so usmerjena v zaščito vseh deležnikov ter enakost njihove obravnave. Upoštevano je tudi načelo preglednosti prevzemnega postopka.
Predlog zakona dopolnjuje obstoječi zakon v delih, v katerih se je v praksi izkazalo, da so nekatere težave pri izvajanju zakona. Predlog tako določa, da lahko oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, in jim je bilo z odločbo ATVP prepovedano izvrševanje glasovalnih pravic v ciljni družbi, ob predhodni pridobitvi soglasja agencije izvršujejo glasovalne pravice iz delnic, katerih imetnice so, pri glasovanju na skupščini ciljne družbe o predlogih sklepov, ki so nujno potrebni za zaščito javnega interesa (varnost ali obramba države, javna varnost, varnost življenja, zdravja in premoženja ljudi, delovanje ekonomskega sistema). Soglasje z odločbo izda ATVP na podlagi obrazloženega predloga osebe ali oseb, ki želijo izvrševanje glasovalne pravice. Predlog mora biti vložen najmanj deset delovnih dni pred skupščino, na kateri želi vlagatelj uresničevati glasovalne pravice. ATVP izda odločbo najkasneje do začetka skupščine, na kateri želi oseba ali osebe izvrševati glasovalne pravice. To je v skladu z načelom sorazmernosti sankcije s prekrškom, ki je temeljno načelo v tisti veji prava, ki se ukvarja s sankcioniranjem. Predlog prav tako omogoča začasno oprostitev obveznosti podati prevzemno ponudbo in tudi omogoča začasno izvrševanje glasovalnih pravic kršitelju v primeru zagotavljanja kapitalske ustreznosti podjetja, njegove dolgoročne plačilne sposobnosti oziroma finančnega prestrukturiranja.

Vir: MGRT

Vlada sprejela Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Uredba bo objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Na podlagi Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014 je bila s spremembo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju spremenjena plačna lestvica. Zaradi navedenega je bilo nominalne osnove za opravljanje vojaške službe oziroma službe izven države treba prilagoditi spremenjeni plačni lestvici v ZSPJS. Vrednosti nominalnih osnov bodo po spremembi uredbe v celoti usklajene z vrednostmi, kot jih določa spremenjena Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini.
Vir: MO

11. redna seja Vlade RS

Thu, 30 May 2013 13:43:00 +0200

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa

Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog besedila Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravilih cestnega prometa. Temeljni cilj spremembe zakonodaje je zmanjšanje števila prometni nesreč s smrtnim izidom in števila telesno poškodovanih v prometnih nesrečah ter povečati varnost vseh udeležencev v cestnem prometu (zlasti tistih najšibkejših). Prav tako je pomembno, da iz prometa takoj izločimo najhujše kršitelje in njihovo hitro nadaljnjo obravnavo. Predlagana novela Zakona o pravilih cestnega prometa spreminja oziroma dopolnjuje posamezne zakonske določbe, s čimer zasleduje glavne cilje prometno varnostne politike v državi, in sicer s:

strožjo obravnavo voznikov povratnikov,
jasnejšim določanjem pooblastil pooblaščenih uradnih oseb ter
poenotenjem določenih predpisanih glob in stranskih sankcij za prekrške s področja varnosti cestnega prometa.

V predlogu zakona se dodaja razlaga treh pojmov (3. člen ZPrCP), in sicer enosledno vozilo, dvosledno vozilo in smerno vozišče. Pojem kolo s pomožnim motorjem bo opredeljen in vnesen v predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o motornih vozilih. Pri pooblastilih občinskega redarstva (15. člen ZPrCP) se samo jasneje določa na katerih cestah v naselju lahko občinski redarji izvajajo nadzor ter urejajo promet, pri čemer ostajajo pooblastila nespremenjena. Med ceste v naselju spadajo tako tudi nekategorizirane ceste, dane v javno uporabo. Za zagotavljanje varnosti in nemotenega prometa na cestninskih cestah se dajejo cestninskim nadzornikom pooblastila za izvajanje nadzora nad omejitvijo prometa (28. člen), vremenskimi razmerami (28.a člen) ter zimo in zimskimi razmerami (29. člen), v zvezi s pooblastili pa smejo zahtevati na vpogled določene listine in izločiti vozila, ki ne upoštevajo navedenih določb, iz prometa. V skladu z navedenimi predlaganimi pristojnostmi lahko cestninski nadzorniki opravljajo le nadzor na cestninskih cestah, promet pa smejo urejati le policisti. Pooblastila za nadzor nad omejitvijo prometa so imeli cestninski nadzorniki že na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10), vendar je bila z zadnjo novelo Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 57/12) ta pristojnost črtana. S spremembo 23. člena ZPrCP se ponovno zagotavlja možnost zasega motornega vozila tudi za kršitve vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Navedena sprememba bo dodatno "učinkovito orodje" v rokah nadzornih organov, da bodo vozniku, ki bo zaloten pri vožnji motornega vozila, takoj ob zalotitvi zasegli motorno vozilo, s čimer se bo zagotovila učinkovita izločitev nevarnega voznika v cestnem prometu s čimer se bo zmanjšalo tveganje in možnost nadaljnje udeležbe takega voznika v cestnem prometu. Na novo se opredeljuje hujši prekršek, ki je določen v 4. odstavku 23. člena. Za hujši prekršek se določa prekršek, za katerega je bila izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk. Navedena opredelitev hujšega prekrška je identična kot jo določa 23. člen ZP-1. Prav tako se z dopolnitvijo za hujši prekršek določa vsakršno vožnjo motornega vozila brez veljavnega vozniškega dovoljenja oziroma vse izvedbene oblike, ki jih inkriminira 8., 10. in 11. odstavek 50. člena ZVoz. Dopolnjuje se tudi nabor kršitev v 1. odstavku 23. člena, ki se za zaseg motornega vozila upoštevajo v predkaznovanosti ob predpogoju, da je bil voznik zaloten pri hujšem prekršku. V 24. členu je nekoliko spremenjen določba, ki se nanaša na pridržanje voznika. Policistom omogoča, da kljub temu, da obstaja eden od pogojev iz 1. do 3. točke (torej pogoji, da se voznika motornega vozila ne pridrži), lahko odločijo za pridržanje voznika motornega voznika. Z dopolnitvijo določbe 27. člena ZPrCP, ki določa dolžnost upoštevanja pravil se v novem devetem odstavku predlaga zvišanje sankcije iz sedanjih 250 eurov na 500 eurov. Prav tako se v novo dodanem stavku predlaga izrek stranske sankcije petih kazenskih točk za voznika motornega vozila, ki ne ravna po predpisanem znaku, s katerim ga pooblaščena uradna oseba ustavlja (PUO) ali ne upošteva odredbe o prepovedi nadaljnje vožnje. S predlagano strožjo sankcijo se zagotavlja učinkovitejše izvajanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb, ki izvajajo pooblastila v skladu s predpisi. Dodatno pa se z višjo zagroženo sankcijo zagotavlja generalna prevencija udeležencev v cestnem prometu v smislu, da se spodbuja k upoštevanju spoštovanja znakov in odredb pooblaščenih uradnih oseb, ker se v nasprotnem primeru lahko izreče tudi sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Vir: MzIP

Zakon o gradbenih proizvodih

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o gradbenih proizvodih in ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku. Predlog novega zakona o gradbenih proizvodih ureja objavljanje slovenskih standardov, ki privzemajo harmonizirane standarde, določa uporabo slovenskega jezika v dokumentih, ki jih zagotovi proizvajalec, določa organ, pristojen za priglasitev organov za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti, določa postopek za določanje teh organov ter določi organe za nadzor trga in kazenske sankcije. Poleg urejanja področja gradbenih proizvodov, povezanega z Uredbo, za katere veljajo harmonizirane evropske zahteve, predlog zakona ureja še tako imenovan nacionalni ("neharmonizirani") del, ki zajema določitev zahtev za gradbene proizvode, za katere ni harmoniziranih (evropskih) tehničnih specifikacij, določitev organa za slovenska tehnična soglasja in postopek izdaje slovenskih tehničnih soglasij. V primerjavi s sedaj veljavnim zakonom je poenostavljen postopek izdaje listine o skladnosti proizvoda, kjer ima proizvajalec manj omejitev pri izbiri tehničnih specifikacij, ki predstavljajo stanje tehnike. Dodatna olajšava za proizvajalca je tudi možnost, da mu pod določenimi pogoji (proizvod proizveden na gradbišču, individualno ali ne-serijsko izdelan proizvod, obnova objektov spomeniškega varstva,...) listine o skladnosti proizvoda ni potrebno izdati.

Vir: MGRT

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih

Vlada RS je na današnji seji sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih. Spremembe in dopolnitve zakona se nanašajo na povečanje gospodarske aktivnosti v gozdovih z zagotavljanjem izvedbe Uredbe 995/2010/EU in njene izvedbene uredbe (Uredba 607/2012/EU). Spremembe zakona se tako nanašajo na:

uvajanje prevoznice za vse gozdno lesne sortimente, ki so naloženi na prevozno sredstvo, ali pri prevozu (sledljivost lesa iz gozda do kupca);
določitev pristojnih organov za izvajanje Uredbe 995/2010/EU in Uredbe 607/2012/EU (ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, gozdarska inšpekcija in Carinska uprava Republike Slovenije);
možnost graditve gozdnih prometnic brez soglasja vseh lastnikov gozdov;
možnost, da lahko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG RS) z Zavodom za gozdove Slovenije sklene pogodbo o opravljanju strokovnih nalog v okviru izvajanja nadzora nad koncesijami v gozdovih v lasti Republike Slovenije.

Spremembe in dopolnitve Zakona o gozdovih pomenijo odločen boj s sivo ekonomijo na področju gozdarstva. Z uvedbo t.i "prevoznice" za vse gozdno lesne sortimente, ki so naloženi na prevozno sredstvo, ali pri prevozu, se zagotavlja sledljivost lesa iz gozda do kupca. S prevoznico se skuša preprečiti nezakoniti sečnjo v Sloveniji in z njo povezano trgovino, kar je temeljni namen EU Uredbe 995/2010. Prav tako so podjetja, ki poslujejo zakonito opozorila, da prevoz gozdno lesnih sortimenov brez kakršnega koli dokumenta pomeni nelojalno konkurenco, posledično pa ni evidentiran prihodek in ne plačilo ustreznih davščin. Zaradi tega bo "prevoznica" prispevala tudi k manjšemu izvozu hlodovine, ki se iz leta v leto povečuje. Da bo predlagani ukrep tudi dejansko učinkoval, so predvidene visoke kazni (od 2.000 € za posameznike, pa do 150.000 € za pravne osebe, posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, ali samostojne podjetnike posameznike), ob tem pa bo poleg predpisane globe sledila sankcija odvzema gozdno lesnih sortimentov oziroma lesa in lesnih proizvodov. Zakon bo imel pozitivne učinke na gospodarjenje z gozdovi ter na učinkovitejše ukrepanje v primeru naravnih nesreč (požari, poplave, plazovi, karantenske bolezni, škodljivci). Z zmanjšanjem nezakonite sečnje in z njo povezanim prometom in trgovino z lesom, se bodo posledično povečali tudi prilivi v proračun RS.

Vir: MKO

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije. Ključna vsebinska sprememba zakona se nanaša na spremembo sestave sveta javne agencije, ki je sedaj usklajena s poslanstvi in cilji javne agencije. Ker je javna agencija ustanovljena z namenom, da sistematično skrbi za razvoj celotnega področja knjige, je zastopanost vseh členov verige knjige ključna za celovite politike na tem področju. Ustanovitelj v svet neposredno imenuje tri člane, od tega enega izmed strokovnjakov s področja knjižnične dejavnosti in enega izmed strokovnjakov s področja razvijanja bralne kulture. Po enega člana imenuje ustanovitelj na predlog reprezentativnega društva pisateljev, enega na predlog reprezentativnega društva prevajalcev, enega na predlog založnikov in enega na predlog knjigotržcev. Predstavnika založnikov in predstavnika knjigotržcev predlaga minister, pristojen za kulturo, po izvedenem javnem pozivu, ki ga izvede Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije. Ključni cilj predlaganih sprememb pa je zagotovitev stabilnega institucionalnega okolja za financiranje dejavnosti znanstvene in poljudnoznanstvene publicistike. Postopki financiranja znanstvene publicistike se izvzamejo iz obsega del Javne agencije za knjigo Republike Slovenije ter prenesejo nazaj na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Znanstvena publicistika je ena od faz v raziskovalnem delu in jo je kot takšno smiselno načrtovati znotraj raziskovalnih aktivnosti. V okviru racionalizacije sistema pa je cilj tudi nadaljnje trajno in nemoteno zagotavljanje pogojev za vrhunsko ustvarjalnost na področju leposlovja in humanistike ter dostopnosti do slovenske knjige. Vlada Republike Slovenije bo predlog zakona poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku.

Vir: MK

Celotno sporočilo za javnost