Predlagane spremembe na trgu dela so v prvi vrsti nujne zaradi nefleksibilnosti veljavne delovne zakonodaje, ki vodi v očiten dualizem na trgu dela. Obstoječi sistem, ki poudarja varnost zaposlitev za nedoločen čas, je pospešil predvsem sklepanje pogodb za določen čas in sicer v razmerjih, ki nazorno kažejo na neustreznost ureditve. Medtem pogodbe za nedoločen čas, še zlasti za mlado generacijo, ostajajo skoraj nedosegljive.
Podatki (glej tabelo) kažejo, da se že tako visok delež zaposlitev za določen čas iz leta v leto zgolj povečuje. Če je leta 2008 delež sklenjenih pogodb za določen čas znašal 78 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta znaša že 83 odstotkov vseh na novo sklenjenih pogodb. V prvi polovici 2012 je bilo tako sklenjenih samo še 17 odstotkov pogodb za nedoločen čas oziroma najmanj do sedaj.
Zaposlitve* na predhodno prijavljenih prostih delovnih mestih | |||||
| 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | I-VI 2012 |
nedoločen čas | 35.748 | 22.956 | 20.190 | 20.784 | 9.870 |
določen čas | 126.965 | 88.424 | 83.944 | 97.514 | 48.258 |
Skupna vsota | 162.713 | 111.380 | 104.134 | 118.298 | 58.128 |
delež za določ. čas (%) | 78,0 | 79,4 | 80,6 | 82,4 | 83,0 |
*vir podatkov: ZZZS | |||||
Navedeni podatki zgovorno pričajo o nujnosti sprememb na področju delovnopravne zakonodaje. V dialogu s socialnim partnerji je treba poiskati rešitve, ki bodo omogočile stabilizacijo trga dela, bistveno omejile segmentacijo ter omogočile fleksibilno varnost, ki bo delojemalcem in delodajalcem ponujala ustrezno razmerje med varnostjo in fleksibilnostjo zaposlitve. Osnovni namen reforme trga dela je ustvariti pogoje, ki bodo spodbudili sklepanje novih pogodb o zaposlitvi ter tako obrnili trende na trgu dela.