Ob razpravi glede znižanja pokojnin, ki jo mediji še naprej ohranjajo med udarnimi novicami, je treba v prvi vrsti poudariti, da je znižanje pokojnin po 143. členu Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) urejeno v delu zakona, kjer so opredeljeni začasni ukrepi. Iz tega izhaja, da gre za ukrep, ki nima trajne narave. Tudi sam zakon je po svoji naravi začasen, saj ureja odziv in prilagoditev države na gospodarsko situacijo. Prevečkrat spregledan je tudi podatek, da se znižanje pokojnin nanaša le na nadpovprečne pokojnine, torej tiste, ki so višje od 622 evrov.

Eno od temeljnih načel pri pripravi varčevalnega paketa je bilo sprejetje takšnih ukrepov, ki bodo prizadete obremenili sorazmerno glede na njihov premoženjski status. Drugo pomembno načelo pa je bilo načelo pravičnosti. Tisti s prihodki , ki so nižji od povprečja, varčevalnih ukrepov praktično niso občutili. Razprava o tem, koliko je kdo izgubil, ne odraža dejanskih dimenzij varčevalnega paketa. Če nekdo v javnosti navaja, da se mu je pokojnina znižala za 350 evrov, se upokojencu s povprečno pokojnino 622 evrov zdi to šokanten podatek. Če pa vemo, da gre za prejemnika pokojnine, pridobljene na podlagi posebnih predpisov pod ugodnejšimi pogoji ali z ugodnejšo odmero, ki bo namesto dosedanjih 1800 evrov naslednje leto in pol prejemal 1450 evrov mesečno, podatek vendarle ni tako spektakularen. Je pa res, da gre v primeru ZUJF za prvi tovrsten zakonski paket v zgodovini države, ki državljanom jemlje. Zato je razumljiv buren odziv posameznikov, ki so jih ukrepi prizadeli. Vendar pa je pri splošni oceni učinkov ZUJF treba le-te presojati po razlogih, ki so pripeljali do varčevalnega paketa - slabe gospodarske razmere v državi, ki so posledica svetovne gospodarske krize in nespametnih odločitev iz preteklosti.

Začasni ukrep na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja (143. člen ZUJF), ki se nanaša na usklajevanje pokojnin in drugih nadomestil ter prejemkov, izhaja iz sistema kategorij (glej Op.), za katere po 232. členu ZPIZ-1 država iz proračuna zagotavlja sredstva za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oz. zaradi izpada prispevkov.

Temeljna načela ZUJF

Ob sprejemu ZUJF-a na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja so bila zasledovana zlasti načela enakosti oziroma pravičnosti in sorazmernosti, ki pri presoji in posegu v različne pravice (proračunske izdatke) zagotavljajo enak ali vsaj primerljiv položaj in pravično porazdelitev finančnih bremen. Pri zmanjševanju proračunskih izdatkov so in morajo biti v enakem položaju vse kategorije upravičencev, katerim se pravice zagotavljajo iz proračuna - plače v javnem sektorju, transferji posameznikom in gospodinjstvom, družinam, primanjkljaj v pokojninski blagajni (233. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 109/2006, UPB4, v nadaljevanju: ZPIZ-1)) in tudi posebne pravice posameznih skupin upokojencev, za katere sredstva v celoti ali deloma prispeva državni proračun (232. člen ZPIZ-1). Sredstva, ki se bodo prihranila z zmanjšanjem izdatkov proračuna, so nujno potrebna za dosego cilja javno finančne stabilnosti. Pri tem pa je potrebno poudariti, da se je z ZUJF-om poseglo na vsa področja, kjer je bilo to potrebno, in da ni bilo več na izbiro drugih učinkovitih ukrepov, s katerim bi se lahko približali želenemu cilju.

Načelu enakosti in pravičnosti se je sledilo na način, da so se sredstva, ki jih financira proračun, posamezni družbeni skupini znižala za približno enak odstotek, znotraj posamezne skupine pa se je znižanje sredstev prerazporedilo sorazmerno med vse deležnike posamezne skupine. Tako so se tudi na področju pokojnin sredstva znižala za približno enak odstotek, vendar pa se je znižanje sredstev prerazporedilo sorazmerno ter hkrati na način, da znižanje ni prizadelo tistih, katerih pokojnine so nižje od 622 evrov. Z vidika sorazmernosti je bilo potrebno določiti tudi izjeme, in sicer so kot izjeme od znižanja določene osebe, ki jim državni proračun krije zgolj kratko obdobje pokojninske dobe (npr. pripadnikom Teritorialne obrambe RS, ki bi bili zaradi 14-dnevne obrambe v nesorazmernem obsegu prikrajšani pri pokojnini) oziroma tistih, katerih poseg v pokojnine ne bi pomenil nikakršnega finančnega učinka (3 žrtve vojnega nasilja).

ZUJF sledi načeloma enakosti in pravičnosti tudi tako, da ne privilegira oziroma iz varčevalnih ukrepov ne izključuje posameznih kategorij upravičencev, npr. osebe, katerih pokojnine delno ali v celoti zagotavlja državni proračun po 232. členu ZPIZ-1. Treba je poudariti, da za redna izplačila iz pokojninske blagajne ne zadostujejo le vplačila prispevkov aktivne generacije, zato primanjkljaj v višini 30 % (1,4 mlrd evrov letno) zagotavlja državni proračun RS. Državni proračun (tekoče in dodatne obveznosti) tako zagotavlja sredstva za pravice posameznih kategorij upravičencev, ki jih je sprejela Republika Slovenija na podlagi posebnih predpisov oziroma zaradi upokojevanja pod ugodnejšimi pogoji, v višini  približno 440 mio evrov v letu 2011 (232. člen ZPIZ-1), kot tudi razliko med prihodki iz prispevnih stopenj ali drugih virov in odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ)  v višini približno 1 mlrd evrov v letu 2011  (233. in 234. člen ZPIZ-1).

V letu 2012 se je v skladu z ZUJF-om sprejetimi ukrepi na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (zamrznitev usklajevanja pokojnin ter izplačilo letnega dodatka v nižji višini) prihranilo okoli 8% sredstev, ki jih mora Republika Slovenija zagotoviti ZPIZ-u na podlagi 233. in 234. člena ZPIZ-1.

Skladno z načelom enakosti in pravičnosti so se zmanjšala tudi sredstva, ki jih mora Republika Slovenija zagotoviti v letu 2012  na podlagi 232. člena ZPIZ-1, in sicer v višini 4%. Iz navedenega je tako razvidno, da se je s posameznimi ukrepi enakomerno posegalo v višino posameznih sredstev, ki jih Republika Slovenija zagotavlja za izplačevanje pokojnin, tako tekočih obveznosti državnega proračuna (232. člen ZPIZ-1), kot tudi tistih, ki se financirajo neposredno s prispevki aktivne generacije, vključno z dodatno obveznostjo državnega proračuna do ZPIZ-a po 233. in 234. členu ZPIZ-1.

Izjeme po ZUJF

Nadalje je treba poudariti, da je osnovno načelo varčevalnih ukrepov, da se ne posega v pravice tistih državljanov, ki imajo nizke prihodke. Pri posegu v pravice iz 232. člena ZPIZ-1 se ti prejemki ne znižujejo tistim, katerih znesek ne presega 622 evrov oziroma znižanja so deležne zgolj tisti z nadpovprečnimi pokojninskimi prejemki. Seveda pa je na račun tega pri višjih pokojninskih prejemkih znižanje nekoliko večje, kar je nujno, če želimo zagotoviti enak odstotek znižanja sredstev kot pri drugih skupinah (npr. sredstvih za maso plač v javnem sektorju, sredstvih za družine ipd) - vseeno pa je znižanje določeno po lestvici in je sorazmerno. Zgornja meja pokojninskega prejemka na podlagi posebnih pravic po 232. členu ZPIZ-1, ki se v celoti financira iz proračuna, še vedno predstavlja enainpolkratnik povprečne slovenske neto plače (1450 evrov) oziroma celo 2.3-kratnik povprečne pokojnine. Skladno z načeli enakosti, pravičnosti in socialne države je bilo poseženo v položaj vseh družbenih skupin, katerim se pravice zagotavljajo iz proračuna v podobni višini, s čimer nobena od navedenih družbenih skupin ni bila deležna nesorazmernega posega v primerjavi z drugimi, izjema so zgolj socialno šibki, katerim ZUJF zagotavlja osnovno socialno varnost. Povedano drugače to pomeni, da nespremenjeno oziroma v čim manjši meri spremenjeno poseganje v prejemke socialno šibkih ne more pomeniti nedopustnega razlikovanja, saj omogoča uveljavitev dejanske enakosti med posamezniki, ki so v različnih socialnih položajih.

ZUJF posega v sklop pokojnin, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih in so višje od povprečne pokojnine 622 evrov. Pa še to ne v vse kategorije prejemnikov, saj predvideva izjeme, pri katerih se zmanjšanje ne izvede:

- pokojnine pripadnikov TO RS, policistov, operativnih delavcev kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, oboroženih pripadnikov narodne zaščite ter pripadnikov enot za zveze Republike in občin, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije;

- pokojnine žrtev dachavskih procesov;

- pokojnine delavcev pri proizvodnji ter predelavi azbesta;

- deli pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij iz 189. člena ZPIZ-1;

- deli pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij, prebitih v invalidskih podjetjih, za katere po 226. členu ZPIZ-1 niso bili plačani prispevki;

- dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij pokojninske dobe iz četrtega odstavka iz 193. in 201. člena ZPIZ-1;

- deli pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij iz 54., 55. oziroma 56. člena ZPIZ-1

Od vseh kategorij, ki jih določa ZPIZ-1 v 232. členu, je izvzetih torej 7 kategorij. Vsem ostalim se je pokojnina znižala glede na lestvico, določeno v že omenjenem 143. členu ZUJF.

Anomalije sedanje ureditve

Ključne anomalije obstoječega sistema pokojnin so, da so pridobljene na podlagi posebnih predpisov, pod ugodnejšimi pogoji oziroma z ugodnejšo odmero, zaradi česar za te pokojnine v celoti ali v delu sredstva zagotavlja tudi državni proračun RS. Že dlje časa so do takšne ureditve kritični tako mediji kot tudi nekateri ekonomisti.

Tako je na primer Žurnal24 v uvodniku leto dni nazaj ugotavljal, da kar dve tretjini upravičencev, ki prejemajo borčevske pokojnine, predstavljajo vdove po pokojnih možeh, borcih NOB, te pokojnine pa v startu verjetno niso bile namenjene reševanju materialnega statusa vdov, ampak tistim, ki so se žrtvovali zato, da imamo Slovenci svojo državo.

Ekonomist Bernard Brščič pa poudarja, da so se z ZUJF začasno znižale le pokojnine, ki nimajo kritja v vplačanih prispevkih. Pri tem ima sicer v mislih vseh 16 kategorij iz 232. člena ZPIZ, na katere se nanaša 143. člen ZUJF, saj pravi tudi, da bi morali vojaki nekdanje JLA zahtevati denar za svoje pokojnine iz naslova sukcesije. Še posebej pa poudarja, da bi morali jasno razmejiti pokojninsko zavarovanje (torej, pokojnino) od rent za zasluge - slednje bi morale biti izplačevane npr. iz socialne in ne pokojninske blagajne.

Kot je v intervjuju za InfoTV izjavil premier Janša, pripravlja vlada analizo učinkov 143. člena ZUJF, poleg tega pa bo za analizo pritožb upokojencev zaprosila tudi ZPIZ. Na tej osnovi bo vlada presodila, ali so stvari nesorazmerne, ali je prišlo do napak, in predlagala popravke.

Op: Kategorije po 232. členu ZPIZ-1 so: udeleženci NOB in drugi vojni veterani ter žrtve vojnega nasilja; osebe, ki jim je v pokojninsko dobo vštet čas neupravičenega kaznovanja zaradi političnih razlogov oziroma neupravičenega odvzema prostosti; uživalci izjemnih pokojnin; uživalci oskrbnine; delavci MNZ in zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij; uživalci administrativnih pokojnin po zakonih o notranjih zadevah, poslancih, o vladi, o obrambi, o prekrških, o sodniški službi; uživalci vojaških pokojnin; uživalci akontacij pokojnin, ki bi jih bil dolžan izplačati nosilec zavarovanja, iz katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ; uživalci dodatkov k pokojninam, ki jih izplačuje nosilec zavarovanja iz katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ; žrtve dachauskih procesov; upravičenci do višjega zneska pokojnine na podlagi zakona o popravi krivic; izjemne pokojnine delavcev v premogovnikih in pri proizvodnji ter predelavi azbesta; preživnine bivšim zasebnim dimnikarskim obrtnikom; del pokojnine, ki je bila priznan ob upoštevanju obdobij iz 189. člena tega zakona; del pokojnine, ki je bila priznana ob upoštevanju obdobij, prebitih v invalidskih podjetjih, za katere po 226. členu tega zakona niso bili plačani prispevki; del pokojnine, ki je priznan ob upoštevanju pokojninske dobe iz četrtega odstavka iz 193. člena in 201. člena tega zakona; del pokojnine, ki je priznan ob upoštevanju 55. člena tega zakona; del pokojnine iz 54. ter iz 56. člena tega zakona.