Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

2.3.09

100 dni vlade: Kriza tudi kot priložnost za razvoj

Že takoj ob nastopu mandata se je vlada soočila z zelo spremenjenimi finančnimi in gospodarskimi okoliščinami kot posledico svetovne krize. Te so od nje  zahtevale veliko aktivnosti in takojšnje ukrepanje. Glavi dosežek vlade je, da je pravočasno in  učinkovito pripravila potrebne zakonske in druge ukrepe in zaenkrat ublažila finančne, gospodarske in socialne posledice krize, kolikor je to bilo mogoče glede na njeno mednarodno naravo. Istočasno je bilo zelo pomembno, da se z rebalansom proračuna ne povečuje proračunski deficit nad evropskimi kriteriji. Hkrati pa vlada ni pozabila na ukrepe, ki naj na bi v daljšem časovnem obdobju zagotovili razvojni preboj slovenskega gospodarstva in družbe, zato je investicijam, razvoju, raziskovanju in znanosti namenila sorazmerno več sredstev.

 

Nova načela kadrovske politike za področje gospodarstva, kjer ima država odločilen vpliv  in intenziviranje socialnega dialoga ter posvetovanj s civilno družbo so novosti v načinu delovanja vlade, ki prispevajo k večji samostojnosti in odgovornosti omenjenih gospodarskih subjektov na eni strani, na drugi pa povečujejo vključenost  socialnih partnerjev in civilne družbe v procese vladnega odločanja.

 

Predsednik vlade Borut Pahor je po četrtkovi seji vlade prvih sto dni svoje vlade ocenil kot uspešne in kot pravo usmeritev navedel odločitev za  ohranjanje delovnih mest, dva svežnja ukrepov za večjo likvidnost in  premagovanje kreditnega krča, ne preveliko  povečanje proračunskega primanjkljaja, novo kadrovsko politiko in socialni dialog. Predsednik vlade je še napovedal okrepljeno ukvarjanje vlade s kriznimi razmerami in drugimi perečimi domačimi in mednarodnimi temami, ki so se letos v zgoščeni obliki  pojavile v domačem in mednarodnem ekonomskem in političnem okolju.

 

Statistični podatki mandata vlade pod vodstvom Boruta Pahorja so v prvih treh mesecih naslednji: vlada se je  sestala na 13 rednih in 9 dopisnih sejah ter na dveh delovnih posvetih. V tem obdobju je sprejela 328 predpisov, in sicer 15 predpisov iz pristojnosti državnega zbora, 96 predpisov iz pristojnosti vlade in 217 predpisov iz pristojnosti ministrstev. 

 

 

Ukrepi za blažitev finančne in gospodarske krize

 

Z ustanovitvijo t.i. krizne skupine ministrov, ki jo vodi minister za razvoj in evropske zadeve in s sprejemom prvega svežnja protikriznih ukrepov v decembru 2008 je bilo kmalu jasno, da bodo v prihajajočih mesecih prednostne naloge in aktivnosti vlade narekovala prizadevanja za ublažitev vpliva finančne in gospodarske krize na slovensko gospodarstvo.

 

Prvi sklop protikriznih ukrepov je bil usmerjen v zagotavljanje dodatnih posrednih in neposrednih spodbud gospodarstvu in posledično ohranjanju delovnih mest. Prav temu je bil namenjen ključni ukrep iz prvega svežnja, t.j. subvencioniranje polnega delovnega časa ob zagotavljanju dela za krajši delovni čas. Enak, a bolj posreden učinek imajo tudi ukrepi, usmerjeni v povečevanje likvidnosti v bančnem sistemu. Pomoč bankam pri premagovanju posojilnega krča je pravzaprav pomoč podjetjem, to pa pomeni tudi ohranjanje delovnih mest.

 

Drugi sklop protikriznih ukrepov je vlada sprejela februarja letos in vsebinsko nadgrajuje decembrski sveženj. To so novi ukrepi s področja financ in likvidnosti podjetij, glavna značilnost drugega svežnja ukrepov pa je njihova razvojna naravnanost. Gre za ukrepe s področja trga dela, vseživljenjskega učenja in socialne varnosti, ukrepe za spodbujanje trajnostnega razvoja in za izboljšanje izrabe sredstev kohezijske politike.

 

Hkrati s protikriznimi ukrepi je vlada sprejela tudi sklop varčevalnih ukrepov, med katerimi še posebej izstopa Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009-2010, ki ga je z vlado sklenilo 23 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, s čimer tudi javni uslužbenci prispevajo k vzdržnosti javnih financ. Zaradi doseženega dogovora se bo rast plač v letu 2009 s predvidenih 9,9 odstotka znižala na 7,1 odstotka, kar pomeni, da se bodo javnofinančni odhodki v letu 2009 zmanjšali za 100 milijonov evrov.

 

 

Rebalans proračuna za leto 2009

 

Vsi ukrepi so bili oblikovani tudi z vidika priprave rebalansa proračuna za leto 2009, ki ga je bilo treba sprejeti ravno zaradi spremenjenih ekonomskih razmer ob koncu lanskega leta. Svetovna finančna in gospodarska kriza je bistveno vplivala na gibanja nekaterih makroekonomskih kazalcev v lanskem letu in na nove makroekonomske napovedi za letošnje leto, ki so zato precej različne od napovedi, ki so bile podlaga za pripravo proračuna za leto 2009 (november 2007).

 

S predlaganim rebalansom naj bi primanjkljaj proračuna znašal 2,9 % BDP. Ohranitev zmernega primanjkljaja je bila dosežena z veliko pomočjo socialnih partnerjev, sindikatov in zaposlenih v javnem sektorju. V rebalansiranem proračunu je kljub temu, da je bili potrebno zagotoviti  dodatna sredstva za pokrivanje vseh zakonskih obveznosti, ki so bile v sprejetem proračunu načrtovane prenizko oziroma sploh niso bile načrtovane v višini 590 mio EUR, za financiranje protikriznih ukrepov namenjeno 614 milijonov EUR. Vlada je pri rebalansu proračuna našla  primerno ravnovesje med razvojnim in socialnim elementom glede na letošnjo finančno in gospodarsko negotovost.

 

 

Sodelovanje s civilno družbo

 

Pri iskanju najboljših rešitev za izhod iz krize je vlada vključila veliko število posameznikov in družbenih skupin. V stotih dneh je bilo opravljenih več kot 20 posvetov z različnimi skupinami: delodajalci, sindikati, nevladnimi organizacijami, predstavniki znanosti in univerze, kmetijstva, mladih in starejših. To je omogočilo širok dialog in lažje določanje razvojnih prioritet, ki so dolgoročno pomembne za trajen in stabilen razvoj Slovenije. Tudi imenovanje državnega sekretarja za odnose z nevladnimi organizacijami v kabinetu predsednika vlade kaže, kako pomemben se zdi vladi dialog s civilno družbo.

 

 

Zunanjepolitična dejavnost: odnosi s sosednjimi državami

 

V skladu s koalicijsko pogodbo je vlada posebno pozornost namenila reševanju nerešenih vprašanj s sosednjimi državami, širitvenemu procesu EU in NATO, odnosom z državami Zahodnega Balkana ter krepitvi gospodarske diplomacije in razvojnega sodelovanja.

 

Reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško ostaja tudi v prihodnjem obdobju ena od ključnih prednostih nalog vlade. Po decembrskem zastoju v pogajanjih s Hrvaško za vstop v EU je bilo organiziranih večje število posvetovanj s strokovno in zainteresirano javnostjo o možnih nadaljnjih korakih pri reševanju mejnega vprašanja. Vlada je bila v stikih z Evropsko komisijo glede njenega predloga o mediaciji, prav tako pa se je aktivno vključevala v aktivnosti, povezane z ratifikacijo pristopnega protokola Hrvaške in njenim pristopanjem k zvezi Nato. Zunanji minister Samuel Žbogar se je v tem obdobju nekajkrat srečal s hrvaškim ministrom Jandrokovićem, pred dnevi pa sta se sestala tudi predsednika vlad Slovenije in Hrvaške. Na zadnji seji je vlada  načelno soglašala s predlogom Evropske komisije za reševanje problematike meje s pomočjo mediacije. Glavno vodilo vlade v vseh aktivnostih, povezanih z reševanjem odprtih vprašanj s Hrvaško, je zaščita vitalnih nacionalnih interesov.

 

V tem obdobju zelo intenzivno potekajo tudi priprave na predsedovanje Slovenije Svetu Evrope od maja do novembra 2009. 

 

 

Nov pristop h kadrovanju: ustanovitev kadrovsko-akreditacijskih svetov

 

Nova vlada se je ob nastopu mandata zavezala, da bo uvedla nov način kadrovanja. V ta namen je bil že na eni njenih prvih sej ustanovljen KAS – kadrovsko-akreditacijski svet. To je avtonomno strokovno svetovalno telo vlade, ki na predlog vlade ali pristojnega ministra sodeluje v postopku akreditacije in nominacije kandidatov za imenovanje v organe podjetij v državni lasti. Prav tako se ustanavljajo posamezni kadrovsko-akreditacijski sveti za izbor najprimernejših strokovnjakov za organe institucij na vseh ključnih področjih javne uprave -  šolstva in športa; dela, družine in socialnih zadev; visokega šolstva, znanosti in tehnologije; kulture in pravosodja; zdravstva;  kmetijstva, gozdarstva in prehrane ter okolja in prostora.

 

 

Izvrševanje odločb ustavnega sodišča - izdajanje dopolnilnih odločb izbrisanim

 

Uveljavitev 8. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča RS (št. U-I-246/02-28 z dne 3. 4. 2003), v kateri je US ugotovilo, da je bil izbris nezakonit in da je problem izbrisanih potrebno urediti, je ključnega pomena za vzpostavitev pravne države.  Ministrstvu za notranje zadeve je s tem  naložilo, da jim mora po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji od 26.2.1992 dalje. Ministrstvo za notranje zadeve je k reševanju zadeve pristopilo zaradi nujnosti spoštovanja odločbe Ustavnega sodišča in zaradi preprečitve mednarodno pravnih posledic, ki bi lahko nastale zaradi neureditve položaja in ki bi, za razliko od dopolnilnih odločb, lahko imele premoženjskopravne posledice v obliki odškodnin dosojenih pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, kjer postopki proti Republiki Sloveniji v tej zadevi že potekajo.

 

Vlada z izvrševanjem odločb ustavnega sodišča  izpolnjuje tudi zavezo volivcem, saj je utrjevanje pravne države pomemben del predvolilnega programa in kasneje koalicijske pogodbe.

 

 

Nekatere prednostne naloge v letu 2009

 

Tudi v prihodnjih mesecih bodo aktivnosti vlade usmerjene predvsem v obvladovanje vplivov finančne in gospodarske krize. Kakšen bo njen obseg, še ni jasno, vendar bo vlada storila vse, da bi v krizi našla priložnosti za slovensko gospodarstvo in državljane.

 

S tega vidika s protikriznimi ukrepi sovpadajo tudi letošnje prednostne naloge na področju gospodarstva, financ, davkov, okolja ter sociale:

  • krepitev konkurenčne sposobnosti podjetij,
  • modernizacija davčnega sistema in boj proti davčnim goljufijam,
  • spodbujanje obnovljivih virov energije,
  • zagotavljanje socialne varnosti.

 

Na področju mednarodnih odnosov in obrambe so prednostne naloge:

  • močnejše uveljavljanje slovenskih gospodarskih interesov,
  • sklenitev pogajanj o vstopu v OECD,
  • oblikovanje nove strategije nacionalne varnosti,
  • ureditev odnosov s sosedi in pomoč državam zahodnega Balkana.

 

Razvojne prioritete:

  • večja vlaganja v raziskave in razvoj,
  • pospešitev realizacije avtocestnega programa,
  • modernizacija železniškega prometa,
  • pospešena priprava predpisov za uvedbo pokrajin z ciljem regionalizacije in decentralizacije,
  • boljša izraba evropskih strukturnih in kohezijskih sredstev.

 

Prednostne naloge, ki zagotavljajo uresničevanje pravic posameznikov in različnih socialnih skupin:

  • reforma zdravstvenega sistema, ki naj bi omogočila večjo dostopnost zdravstvenega sistema za vse,
  • povečana pestrost stanovanjske oskrbe,
  • skrajševanje sodnih postopkov in povečana učinkovitost sodišč,
  • izboljšana e-uprava in e-demokracija ter
  • izboljšana volilna zakonodaja in ne nazadnje
  • ustreznejša zakonodajna ureditev avtonomije medijev in položaja javne radiotelevizije.

Časovno obdobje

Potrdi