Vlada RS sprejela Informacijo o razreševanju problematike odpuščanja delavcev preko t.i. slamnatih podjetij

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Informacijo o razreševanju problematike odpuščanja delavcev preko t.i. slamnatih podjetij v zvezi s sklepom Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora RS in jo posredovala Državnemu zboru RS.

 

Na pobudo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bila problematika slamnatih podjetij obravnavana na seji Ekonomsko-socialnega sveta, na kateri so bili sprejeti štirje sklepi, iz katerih med drugim izhaja:

• da se v okviru MDDSZ ustanovi delovna skupina, ki bo obravnavala problematiko slamnatih podjetij z vidika ZDR, oblikovala svoja stališča in predloge ter z njimi seznanila ESS ter
• da ESS poziva vlado, da poleg MDDSZ zadolži tudi druge resorje, ki jih zadeva ta problematika, predvsem Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za pravosodje, da pripravijo ustrezne rešitve s svojega delovnega področja.

 

Vlada RS si je zelo prizadevala najti tako za sindikalno kot za delodajalsko stran sprejemljiv predlog sprememb in dopolnitev 73. člena ZDR, pri čemer velja poudariti, da je bila kompromisna rešitev na strokovni ravni sprejeta na podlagi razprav na šestih sestankih delovne skupine za reševanje problematike slamnatih podjetij, ki se je sestajala v obdobju od julija do oktobra 2010, ko je bil na strokovni ravni pripravljen predlog tudi strokovno usklajen.

 

S predlaganim besedilom 73. člena se je zasledovalo cilj, da se v čim večji možni meri omeji v praksi razširjen pojav zlorab oziroma izigravanja instituta spremembe delodajalca (osnovni problem zlorab je prenos dejavnosti in zaposlenih iz matičnih družb v t.i. slamnate družbe brez premoženja, ki gredo nato v stečaj, delavci pa ostanejo brez plač in odpravnine, ker podjetje ob prenehanju nima dovolj sredstev za poplačilo terjatev iz delovnih razmerij). Namen sprememb in dopolnitev, ki so vključene v tretji, peti in novi šesti odstavek 73. člena, je torej v zagotovitvi širšega in učinkovitejšega varstva pravic delavcev, ki so prešli na delo k prevzemniku.

 

Spremembe in dopolnitve 73. člena so bile dne 12. 10. 2010, skupaj z ostalimi spremembami in dopolnitvami predloga novele ZDR-B (ki se nanašajo na odpravnine in odpovedne roke ter uskladitev nekaterih določb ZDR z odločbo Ustavnega sodišča) obravnavane še na seji ESS, vendar so socialni partnerji predlagani rešitvi 73. člena ZDR interesno nasprotovali. Tako strokovno kot interesno pa je bilo s strani sindikalnih organizacij na seji ESS izpostavljeno stališče, da je treba problematiko slamnatih podjetij reševati tudi z vidika ustreznejših rešitev oziroma sprememb v statusni zakonodaji, saj zgolj sprememba 73. člena ZDR ne bo in ne more v celoti preprečiti izigravanja oz. zlorab instituta spremembe delodajalca.

 

Zaradi interesnega nasprotovanja predlagani strokovno usklajeni rešitvi 73. člena, je bila sprejeta odločitev, da se predlog 73. člena vključi v sistemske spremembe delovne zakonodaje, ki bodo predlagane še v letu 2011.

 

Zakon o gospodarskih družbah je sistemski zakon, ki na splošno ureja temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb ter samostojnih podjetnikov posameznikov. ZGD-1 določa pogoje in načine ustanavljanja družb oziroma samostojnih podjetnikov. ZGD-1 tako določa tudi, da je ustanovitelj družbe ali gospodarsko interesnega združenja lahko vsaka fizična ali pravna oseba, s čimer je konkretizirana ustavna določba o svobodni gospodarski pobudi.

 

Vlada RS se zaveda problema odpuščanja delavcev preko t.i. slamnatih podjetij, vendar meni, da rešitve ne moremo iskati v spremembah sistemskega zakona, kot je ZGD-1, saj le-ta na splošno ureja temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb ter samostojnih podjetnikov posameznikov. Sprememba splošnega zakona, kot je ZGD-1, bi lahko bistveno otežila ustanavljanje družb vsem subjektom, tudi tistim, ki vidijo v Sloveniji zgolj možnost opravljanja poslovne dejavnosti in ne le ustanavljanja družb z namenom zlorab. Glede na to, da gre pri problemu odpuščanja delavcev preko t.i. slamnatih podjetij za zlorabo delovnopravnih predpisov, je potrebno takšne primere zlorab reševati celovito v zakonih, ki urejajo delovna razmerja in ne s splošnim zaostrovanjem ustanavljanja gospodarskih družb za vse subjekte. Ocenjuje se tudi, da bi k zmanjševanju zlorab lahko prispeval povečan nadzor nad izvajanjem Zakona o sodnem registru.

 

Da do odpuščanja delavcev preko slamnatih podjetij ne bi prišlo oziroma sploh že do spremembe delodajalca, ki je tako podjetje, pravni red Republike Slovenije že sedaj vsebuje določene sistemske rešitve izbrisa tistih podjetij, ki ne poslujejo oziroma poslujejo na fiktivnih poslovnih naslovih. Izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. 

 

Vlada RS bo predlagala Inšpekcijskemu svetu, da v okviru načrtovanja skupnega izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora organizira skupno akcijo pristojnih inšpekcijskih služb tudi v zvezi z ustanavljanjem, registracijo in poslovanjem t.i. slamnatih podjetij v dejavnostih, kjer je izpostavljena problematika še posebej pereča.

 

 

Vlada obravnavala informacijo glede dokapitalizacije NKBM d.d.

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji obravnavala informacijo glede dokapitalizacije NKBM d.d.

 

Vlada  RS  je  kot  zastopnica  Republike  Slovenije,  delničarja  z največjim  številom  delnic Nove KBM d.d. sodelovala na skupščini dne 8. 7. 2009  in glasovala za ukrep povečanja odobrenega kapitala banke z javno ponudbo delnic.

 

Vlada RS soglaša s prenosom svoje predkupne pravice do nakupa delnic v   javni   ponudbi   na   tretje  institucionalne domače ali tuje investitorje.

 

Vlada RS bo zaščitila svoje lastniške interese tako, da bo z novimi      institucionalnimi vlagatelji podpisala delničarski sporazum, ki bo opredeljeval  predkupno pravico Republike Slovenije po primerni ceni za celoten delež prenesene   prednostne pravice v postopku dokapitalizacije na podlagi instituta odobrenega kapitala.

 

V  kolikor  novi  institucionalni vlagatelji ne bodo pripravljeni podpisati  delničarskega sporazuma, ki bi opredeljeval skupno prodajo oziroma predkupno pravico Republike Slovenije bo Vlada RS sodelovala v dokapitalizaciji skladno s svojim deležem.

 

Vlada bo dokapitalizacijo  izvedla iz sredstev upravljanja s premoženjem.

 

 

Vlada je sprejela Poslovni in finančni načrt Javnega sklada RS za podjetništvo

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo sprejela Poslovni in finančni načrt Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo za leto 2011.

 

Poslovni in finančni načrt Javnega sklada RS za podjetništvo za leto 2011 temelji na dolgoročnih razvojnih usmeritvah Vlade RS, še posebej na Programu ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2008 – 2013 in na Poslovni politiki Sklada za obdobje 2009 – 2013. Skladno s Programom instrumentov finančnega inženiringa za MSP v RS za obdobje 2009-2013 (PIFI) pa je Sklad prevzel tudi vlogo holdinškega sklada za koriščenje sredstev evropske kohezijske politike, preko katerega se še učinkoviteje izvajajo različni instrumenti finančnega inženiringa za podporo malih in srednje velikih podjetij (MSP).

 

V letu 2011 bo Sklad nadaljeval s svojo ponudbo produktov preko treh finančnih linij in sicer garancijsko - kreditno linijo za MSP, subvencijsko linijo za MSP in linijo za lastniško financiranje. Garancijsko- kreditna linija in linija lastniškega financiranja se v letu 2011 izvaja v celoti preko Programa PIFI pod okriljem holdinškega sklada.

 

Skupno načrtuje Sklad v letu 2011 razpisati skoraj 190 milijonov evrov ugodnih finančnih sredstev, vendar je k tej vsoti potrebno prišteti še neporabljena sredstva, ki so bila razpisana v letu 2010, njihova celotna odobritev pa je bila že ob objavi predvidena v letu 2011.

 

Tako bodo MSP v letu 2011 skupno lahko koristila skoraj 217 milijonov evrov ugodnih finančnih sredstev, s katerimi bo Sklad v letu 2011 predvidoma podprl cca 900 projektov v skupni investicijski vrednosti nekaj več kot 437 milijonov evrov. 

 

V letu 2011 Sklad načrtuje tudi izplačila subvencij iz preteklih let, ki naj bi v skupni višini znašala 12,534 milijonov evrov skladno z izdanimi sklepi o odobrenih subvencijah po razpisih iz preteklih let.

 

•  celotno sporočilo za javnost (200 KB)