Sporočilo za javnost

20.6.13

14. redna seja Vlade RS

Vlada določila predlog Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2013

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila predlog Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2013.

 

Makroekonomska izhodišča

 

Osnovni razlog za pripravo rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2013 izhaja iz slabših makroekonomskih razmer v primerjavi z napovedmi ob pripravi proračuna za leto 2013 ter s tem posledično optimistično ocenjenih prihodkov. 

 

V sprejetem proračunu za leto 2013 so bili skupni prihodki državnega proračuna ocenjeni v višini 8.611,1 mio EUR, novelirane ocene prihodkov za leto 2013, ki izhajajo iz dosežene realizacije v prvih petih mesecih letošnjega leta in Poletne napovedi gospodarskih gibanj UMAR do konca leta 2013, ter iz predvidenih sprememb davčne zakonodaje kažejo, da bodo celotni prihodki državnega proračuna v letu 2013 za 6,1 % nižji, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunu.

 

Makroekonomske razmere se v letu 2013 še poslabšujejo. Po ocenah Poletne napovedi gospodarskih gibanj UMAR za leto 2013, ki so upoštevane ob pripravi rebalansa proračuna 2013, se večina ključnih makroekonomskih kazalcev, ki vplivajo na obseg in dinamiko javnofinančnih gibanj in na izvajanje sprejetega proračuna za leto 2013 poslabšujejo bolj, kot so kazale ocene makroekonomskih gibanj v njihovi jesenski napovedi, ki so bile upoštevane ob pripravi sprejetega državnega proračuna za leto 2013. 

 

Gospodarska aktivnost v Sloveniji se je v letu 2012 zmanjšala za 2,3 %, krčenje pa se nadaljuje tudi v letu 2013. Lanski padec bruto domačega proizvoda je bil ob majhni rasti izvoza posledica izrazitega padca domače potrošnje. Okrevanje izvoza se je ustavilo predvsem zaradi poslabšanja gospodarskih razmer v evrskem območju. Zaradi zaostrenih razmer na trgu dela, realnega znižanja povprečne bruto plače in socialnih transferov ter poslabšanja razpoloženja potrošnikov se je zmanjšala zasebna potrošnja. Z ukrepi za racionalizacijo delovanja javnega sektorja se je poglobil tudi padec državne potrošnje. Padec investicijske aktivnosti je bil podoben kot v predhodnem letu. Ob padcu vseh komponent domače potrošnje se je občutno zmanjšal tudi uvoz. 

 

Tako v letošnjem in prihodnjih letih se ohranjajo visoka tveganja, da bo gospodarska aktivnost še nižja od pričakovane. Tveganja za večji padec gospodarske aktivnosti od pričakovanega so tudi v letošnjem letu povezana z razmerami v mednarodnem okolju, tako glede okrevanja gospodarske aktivnosti v najpomembnejših državah partnericah kot tudi glede razmer na finančnih trgih. Umiritev padca aktivnosti pa je odvisna predvsem od uspešnosti uveljavitve sprejetih ukrepov za sanacijo bančnega sistema in drugih načrtovanih ukrepov, ki bi oživili kreditno aktivnost ter pomagali razbremeniti gospodarstvo in zagnati nov investicijski ciklus. 

 

Proračunski primanjkljaj

 

V skladu z zgoraj navedenim se s predlogom Rebalansa proračuna za leto 2013 nadaljuje konsolidacija javnih financ v smeri sprememb na strani prihodkov, na strani odhodkov pa so spremembe predvsem v smeri njihovega prestrukturiranja. V sprejetem proračunu za leto 2013 so bili celotni odhodki proračuna načrtovani v skupni višini 9.620,6 mio EUR, proračunski primanjkljaj za leto 2013 pa je bil v sprejetem proračunu predviden v višini 1.009,4 mio EUR oziroma 2,8 % tedaj napovedanega bruto domačega proizvoda. S predlogom rebalansa proračuna se odhodki načrtujejo v višini 9.631,1 mio EUR oz. za 10,5 mio EUR več kot v sprejetem proračunu, proračunski primanjkljaj pa v višini 1.547,4 mio EUR oz. 4,4 % BDP.

 

Proračunski prihodki

 

V sprejetem proračunu za leto 2013 so projekcije prihodkov državnega proračuna za leto 2013 temeljile na makroekonomskih izhodiščih iz Jesenske napovedi UMAR-ja in so izhajale iz ocenjene realizacije prihodkov za leto 2012. Ta izhodišča so bistveno spremenjena. Pri napovedovanju prihodkov ob pripravi predloga rebalansa proračuna za leto 2013 so bila upoštevana že dokončna realizacija za preteklo leto ter novelirana makroekonomska izhodišča iz Poletne napovedi gospodarskih gibanj UMAR 2013.

 

V predlogu rebalansa proračuna RS za leto 2013 je skupaj načrtovanih 8.083,7 mio EUR prihodkov (527,5 mio EUR manj kot v sprejetem proračunu), od tega:

  • 6.312,9 mio EUR davčnih prihodkov, 
  • 536,2 mio EUR nedavčnih prihodkov, 
  • 48,8 mio EUR kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov,
  • 1.185,8 mio EUR prejetih sredstev iz proračuna EU.

Načrtovanih je več ukrepov za uravnoteženje javnih financ, pri tem izpostavljamo spremembo stopnje DDV z julijem 2013 in spremembo zakonodaje v smeri povečanja sodnih taks. Prilagojeni so tudi prihodki iz proračuna EU glede na napovedi črpanja kot posledica dosedanje nizke realizacije projektov. V rebalansu proračuna so upoštevani tudi določeni dodatni prihodki iz naslova dodatnega povišanja letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, aktivnosti za povečanje učinkovitosti pobiranja davčnih prihodkov ter davka na loterijske srečke, čeprav bodo slednji pomembneje vplivali na višino načrtovanih davčnih prihodkov proračuna šele v prihodnjem letu.

 

Proračunski odhodki

 

Z rebalansom proračuna predlagane spremembe odhodkov zajemajo tako spremembe po posameznih ekonomskih namenih porabe kot tudi v strukturi virov financiranja. Z ukrepi na strani odhodkov se tako izvaja prestrukturiranje porabe kot tudi nadaljuje racionalizacija izdatkov za plače v javnem sektorju, o čemer je bil že sklenjen dogovor s sindikati, selekcija in omejevanje na področju socialnih transferov, zniževanje sredstev za blago in storitve ter selekcija investicijskih projektov (primarno financiranje iz namenskih sredstev in v okviru programov EU). 

 

Z rebalansom proračuna se zagotavljajo sredstva za pokritje nenačrtovanih oziroma dodatnih obveznosti zaradi delno izvedenih ukrepov omejevanja določenih kategorij odhodkov ter realokacije sredstev iz drugih programov. Izhajajoč iz navedenega konteksta se je višina odhodkov povišala za 10,5 mio EUR in znaša 9.631,1 mio EUR.

 

Z namenom pokrivanja vsebin, za katere ob pripravi proračuna za leto 2013 ni bilo zadostno načrtovanih sredstev, se tako z rebalansom ustrezno načrtujejo naslednja integralna sredstva (skupno povečanje na spodaj navedenih segmentih odhodkov za +348 mio EUR):

  • stroške dela neposrednih proračunskih uporabnikov v skladu z dogovorom s socialnimi partnerji (vključno s poračunom regresa za leto 2012) + 4,4 mio EUR;
  • tekoče transfere v javne zavode + 59,5 mio EUR (vključujejo tako sredstva za stroške dela v skladu z dogovorom s socialnimi partnerji kot tudi materialne stroške);
  • zadostne transfere v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje +139 mio EUR
  • nemotenega servisiranja dolga države (domače in tuje obresti) +121,7 mio EUR
  • nepredvidene namene +22,9 mio EUR.

Skupno so se integralni odhodki povečali za 178,5 mio EUR, in sicer z naslednjimi prerazporeditvami v strukturi odhodkov:

  • povečanje za cca 348 mio EUR (zgoraj navedeni nameni)
  • znižanje za cca 169,5 mio EUR (t.i. fleksibilni odhodki - npr. materialni stroški, investicije in investicijski transferi, subvencije…)

Namenska sredstva ter EU sredstva skupaj s pripadajočo slovensko udeležbo so se s predlogom rebalansa znižala za cca 168 mio EUR. 

 

Glede na sprejeti proračun se z rebalansom integralna sredstva povečujejo za dobra 2 %, za 17,6 % se povečujejo odhodki financirani iz namenskih sredstev, EU sredstva in slovenska udeležba se zmanjšujejo glede na prvotne načrte za 15 %. Pri slednjem je upoštevano dejstvo, da prihaja pri izvajanju kohezijske politike zaradi različnih vzrokov (stečajev izbranih izvajalcev projektov na področju gradbeništva zaradi gospodarske krize; težav pri pridobivanju zemljišč; dolgotrajnih revizijskih postopkov v zvezi z javnim naročanjem, ipd.) do zamika začetka izvajanja projektov, posledično na pozen podpis pogodb z izvajalci in s tem na pozen začetek del. 

 

Z namenom boljšega koriščenja sredstev kohezijske politike velja izpostaviti instrument dodatnih pravic porabe za Operativne programe razvoja okoljske in prometne infrastrukture, krepitve regionalnih razvojnih potencialov ter razvoja človeških virov, ki se dodelijo tistim vsebinam, kjer je predvideno slabše črpanje od načrtovanega. Dodatne pravice porabe se dodelijo novim (rezervnim) projektom ali se dodajo novim razpisom za izbor operacij, in sicer zato, da se pravočasno zagotovi izvajanje novih projektov, ki so v visoki stopnji pripravljenosti in ne predstavljajo tveganja za izgubo sredstev. S projekti, ki se financirajo iz dodatnih pravic porabe, se kompenzirajo tisti projekti, ki jim bo Organ upravljanja zaradi slabega črpanja bodisi odločbe prekinil ali jih spremenil (zmanjšal vrednost projekta). Za leto 2013 ocenjuje da bo za rezervne projekte potrebno 24 mio EUR dodatnih pravic porabe. Organ upravljanja bo s celovitim pregledom projektov krepitve regionalnih razvojnih potencialov ter razvoja človeških virov pri posameznih proračunskih uporabnikih predvidoma razpolagal v drugi polovici leta 2013, ko bo tudi možno natančno opredeliti alokacijo dodatnih pravic porabe tako po prednostnih usmeritvah (znotraj operativnih programov) kot tudi projektih.

 

Vir: MF

Vlada določila besedilo predloga zakona o davku od srečk

 

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga zakona o davku od srečk.

 

S Predlogom zakona se uvaja nov davek na vplačilo srečk v sistemu prirejanja klasičnih iger na srečo. Poglavitni razlog za sprejetje zakona je predvsem zagotoviti dodatni vir financiranja državnega proračuna in s tem prispevati k javnofinančni konsolidaciji. Pričakuje se tudi, da se bo vsaj delno - preko zmanjšanja sklada za dobitke ali preko prenosa davka v prodajno ceno srečke - davek prenesel na končnega potrošnika, zaradi česar bodo ti omejili povpraševanje, kar je z vidika preprečevanja negativnih plati igralništva (zasvojenost) pozitiven učinek.

 

Predmet obdavčitve so srečke v sistemu prirejanja klasičnih iger na srečo (po obstoječi ureditvi iz Zakona o igrah na srečo so to loterijske srečke, tombolske tablice, srečke pri srečelovu, stavni listki in druga potrdila o vplačilu denarnega zneska za udeležbo v igri, tudi potrdila o vplačilu za pristop h klasični igri na srečo, ki jo prireditelj ponuja na spletu).

 

Oproščene so srečke, ki jih izdajajo društva ali neprofitne humanitarne organizacije s sedežem na območju Republike Slovenije v sklopu občasnega, priložnostnega prirejanja klasičnih iger na srečo, zaradi zbiranja denarnih sredstev za financiranje lastnih dejavnosti.

 

Davčni zavezanci so prireditelji klasičnih iger na srečo, ki imajo ustrezno koncesijo za prirejanje klasičnih iger na srečo. Izključna koncesionarja za prirejanje klasičnih iger na srečo (tudi spletnih) na slovenskem trgu sta Loterija Slovenije in Športna loterija.

 

Davčna obveznost nastane v trenutku, ko je opravljeno vplačilo za udeležbo v igri na srečo. Šteje se, da je vplačilo opravljeno, ko udeleženec vplača denarni znesek za udeležbo v igri na srečo. Davčno osnovo predstavlja prodajna cena srečke, ki ne vključuje tega davka, davčna stopnja pa je 10 %.

 

Gre za prometni davek, ki se vplačuje v proračun po obračunu za vsak koledarski mesec. Obračun mora zavezanec sestaviti iz podatkov v svojih evidencah, iz njega pa morajo biti razvidni predvsem: podatki o zavezancu, obdobje, za katero se plačuje davek, davčna osnova, davčna stopnja in znesek obračunanega davka. Postopek davčnega obračuna je jasno določen v 51. členu Zakona o davčnem postopku, ki daje tudi podlago za podzakonski akt, če je potreben ter določa, da morajo osebe, ki opravljajo dejavnost, davčni obračun predložiti v elektronski obliki. Zato se ga s tem zakonom, razen določitve rokov za predložitev in plačilo, posebej ne ureja.

 

Rok za predložitev obračuna je 15 dni po poteku meseca, plačilo pa mora biti opravljeno v 30 dneh po poteku meseca. Predlog ne predvideva dolžnosti izkazovanja davka na računu in ne določa avtomatične zakonske prevalitve davčnega bremena na kupca (kakor pri DDV). Nadzor nad izvajanjem zakona izvaja davčni organ, za kršenje zakona pa so predpisane ustrezne kazenske določbe.

 

Vir: M

Vlada določila dodatne začasne ukrepe razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Maribor s širšo okolico

 

Vlada RS je sprejela Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Maribor s širšo okolico in ga bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Ministrstvom in vladnim službam je naložila, da v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v obdobju 2013-2018 upoštevajo območje Maribora s širšo okolico kot prednostno območje razvojnih politik. Ob tem je Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo naložila, da najpozneje do 15. septembra 2013 pripravi Program za spodbujanje konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013-2018. Gre za območje, ki se iz Mestne občine Maribor širi na sosednje občine Ruše, Pesnica, Kungota, Hoče-Slivnica in Selnica ob Dravi ter prek Pohorja in ob reki Dravi na Koroško do občin Podvelka, Ribnica na Pohorju in Radlje ob Dravi. Na celotnem problemskem območju, ki skupaj obsega devet občin in 156.665 prebivalcev, je 11.419 brezposelnih. Stopnja registrirane brezposelnosti po zadnjih razpoložljivih podatkih za marec 2013 je 17,7-odstotna.

 

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike določata pogoje ter postopek financiranja dodatnih ukrepov razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo (dodatni ukrepi). Tako lahko vlada sprejme dodatne začasne ukrepe razvojne podpore za območje na katerem se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšajo, da doseže stopnja registrirane brezposelnosti kritično mejo. Kritična meja je določena na ravni 17 odstotkov, njeno doseganje pa se ugotavlja tri zaporedne mesece na ravni upravne enote. Na območju UE Maribor je bil ta pogoj izpolnjen v januarju, februarju in marcu 2013 (za marec obstajajo zadnji razpoložljivi podatki). Ko je bil ta pogoj izpolnjen, se je pristopilo k pripravi analize, na tej podlagi pa je vlada določila območje Maribora s širšo okolico za problemsko območje z visoko brezposelnostjo. Za to območje je vlada določila začasne dodatne ukrepe razvojne podpore v obdobju 2013-2018:

  • ukrep 1: program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013-2018 v višini 32.000.000 evrov, ki ga izvede Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo;
  • ukrep 2: povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost na podlagi 27. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (zakon), ki se uporablja od začetka veljavnosti tega sklepa, in ga izvede Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prek Zavoda RS za zaposlovanje;
  • ukrep 3: davčna olajšava za zaposlovanje v Mariboru s širšo okolico na podlagi 28. člena zakona, ki se uporablja od začetka veljavnosti tega sklepa, in ga izvede Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prek Davčnega urada Republike Slovenije.;
  • ukrep 4: davčna olajšava za investiranje v Mariboru s širšo okolico na podlagi 28. člena zakona, ki se uporablja od začetka veljavnosti tega sklepa, in ga izvede Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prek Davčnega urada Republike Slovenije;
  • ukrep 5: spodbude za trajnostni razvoj podeželja v obdobju 2014-2018 v okvirni višini 3.000.000 evrov, ki ga izvede Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Ukrep se izvede iz sredstev za Program razvoja podeželja 2014-2020 prek dodelitve sredstev lokalnim akcijskim skupinam, ki bodo v naslednjem programskem obdobju pokrivale problemsko območje v okviru novega mehanizma EU lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;
  • ukrep 6: garancije s subvencijo obrestne mere za investicijske kredite v okviru regijske garancijske sheme za Podravsko regijo in v okviru regijske garancijske sheme za Koroško regijo. Ukrep se izvede v dveh fazah, prva je izbor izvajalca regijskih garancijskih shem in dodelitev sredstev namenskega premoženja Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja kot dolgoročne vloge za vzpostavitev regijskih garancijskih shem, v predvideni višini 2.200.000 evrov s pričakovanim multiplikatorjem 4.  Druga faza je nadgradnja ukrepa z nepovratnimi sredstvi v obliki čiste subvencije začetnih investicij za kredite podjetjem v Mariboru s širšo okolico, za katerega je odobreno poroštvo regijske garancijske sheme. Ukrep izvede Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prek Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja v okviru Programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013-2018.
  • ukrep 7: Spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov in/ali sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2014 in 2015 v višini 4.000.000 evrov. Ukrep bo izveden z javnimi razpisi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo oziroma izvajalskih institucij v letu 2013.

 

Skupna vrednost povračil plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje je ocenjena na okoli 25 milijonov evrov tako, da znaša skupna vrednost vseh ukrepov 66,2 milijonov evrov.

 

Izvajanje ukrepov razvojne podpore bo spremljalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. S sprejetimi ukrepi so bili na območju Maribora s širšo okolico za gospodarstvo ustvarili primerljivi pogoji, kot jih imajo podjetja v sosednjem Pomurju na podlagi posebnega pomurskega zakona.

 

Vir: MGRT

Vlada se je seznanila s Poletno napovedjo gospodarskih gibanj 2013

 

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ugotavljajo, da se uresničujejo nekatera tveganja, izpostavljena v marčevski Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj 2013. Zato so pripravili Poletno napoved gospodarskih gibanj 2013. Struktura sprememb BDP ostaja podobna kot v pomladanski napovedi, vendar so te nekoliko izrazitejše. Pričakujejo torej 2,4-odstotni upad gospodarske aktivnosti v letošnjem letu, do nadaljnjega znižanja (-0,2 %) pa bo prišlo tudi v prihodnjem letu.

 

Na UMAR so danes predstavili Poletno napoved gospodarskih gibanj 2013. V njej ugotavljajo, da so se po pripravi Pomladanske napovedi razmere v Sloveniji in celotnem evrskem območju dodatno poslabšale. Medletni padec BDP v Sloveniji se je v prvem četrtletju še poglobil (-4,8 %), krčenje aktivnosti pa se je nadaljevalo tudi v celotnem evrskem območju. Ob hkratnem poslabšanju kazalnikov razpoloženja mednarodne institucije v svojih zadnjih napovedih zato predvidevajo večji padec aktivnosti za večino naših trgovinskih partneric kot ob pripravi pomladanskih napovedi. Nadaljnji razlog za spremembo napovedi so tudi sprejeti dodatni ukrepi za stabilizacijo gospodarskih razmer, ki bodo imeli v mesecih po sprejetju negativne učinke na gospodarsko aktivnost.

 

V Poletni napovedi gospodarskih gibanj na UMAR ohranjajo podobno strukturo sprememb BDP, ki pa bodo v primerjavi s Pomladansko napovedjo izrazitejše. BDP se bo letos predvidoma skrčil za 2,4 % (Pomladanska napoved: -1,9 %), njegovo nadaljnje znižanje (-0,2 %) pričakujejo tudi v letu 2014 (Pomladanska napoved: 0,2-odstotna rast). Na relativno večji upad bo letos vplival predvsem večji padec investicij, ki izhaja iz nižjih načrtovanih investicij države. Nekoliko večji padec potrošnje gospodinjstev (-4,2 %) bo posledica izrazitejšega poslabšanja razmer na trgu dela in večje previdnosti potrošnikov pri nakupih. Državna potrošnja (-1,7 %) se bo letos zmanjšala podobno kot lani, njen nadaljnji padec pa je povezan z nadaljnjo konsolidacijo javnih financ. Nasprotno se bo izvoz (1,8 %) letos povečal bolj od pričakovanj v Pomladanski napovedi.

 

V primerjavi s pomladansko napovedjo so slabše tudi napovedi glede večine ključnih kazalnikov trga dela. Pričakujejo večje zmanjšanje števila delovno aktivnih, predvsem zaradi večjega prehoda neposredno iz aktivnosti v neaktivnost v začetku letošnjega leta (upokojitve po sprejetju pokojninske reforme). Na manjše povečanje števila registriranih brezposelnih pa bo vplivalo tudi večje vključevanje brezposelnih v programe aktivne politike zaposlovanja.

 

Tveganja za uresničitev napovedi

 

Tveganja, da se bodo razmere zaostrile še bolj od Poletne napovedi, ostajajo velika. Kot ključne predpostavke pri pripravi napovedi so na UMAR upoštevali postopno ureditev razmer v bančnem sistemu, izvedbo napovedanih ukrepov za stabilizacijo gospodarskih razmer in z njimi povezano nadaljevanje konsolidacije javnih financ, in sicer skladno z roki, navedenimi v Programu stabilnosti. Morebitno odstopanje od predstavljene časovnice zato predstavlja ključno tveganje za dodatno poslabšanje razmer. Negotovost vnaša tudi verjetnost, da bodo dejanski finančni učinki napovedanih ukrepov manjši od tistih, ki so jih predvideli predlagatelji, kar bo zahtevalo uvedbo dodatnih ukrepov in posledično večje kratkoročne posledice. Do dodatnega poslabšanje razmer bi prišlo tudi v primeru, da bi bila rast v mednarodnem okolju nižja od trenutnih pričakovanj.

 

Celotna publikacija je dostopna na spletnem naslovu: http://bit.ly/104uLEU 

 

Vir: UMAR

 

 Celotno sporočilo za javnost  (364 KB)