Foto: UKOM

Vlada sprejela ukrepe za skrajšanje postopkov in zmanjšanje administriranja pri umeščanju objektov v prostor

Vlada RS se je na današnji seji seznanila s poročilom MzIP o problematiki in dinamiki priprave državnih prostorih načrtov, potrdila aktivnosti in nadaljnjo dinamiko priprave državnih prostorskih načrtov, potrdila ukrepe za pospešitev priprave ter naložila  Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, da izdela časovnico priprave posameznih državnih prostorskih načrtov vključno z določitvijo nosilcev posameznih nalog njihovih zadolžitev in odgovornosti za realizacijo.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor v okviru svojih pristojnosti koordinira postopke priprave državnih prostorskih načrtov. Trenutno je v pripravi v različnih fazah postopka 60 državnih prostorskih načrtov s področja prometne infrastrukture (ceste, železnice, letališča), energetske infrastrukture (daljnovodi, plinovodi, elektrarne), vodnogospodarskih ureditev in obrambe. Postopki priprave državnih prostorskih načrtov so obsežni in kompleksni, saj gre za urejanje prostorskih ureditev državnega pomena in proces, v katerem se srečujejo in na določenem območju usklajujejo številni interesi, zahteve in omejitve v prostoru, z namenom oblikovanja najbolj optimalne prostorske rešitve, ki je ekonomsko, družbeno in okoljsko sprejemljiva.

Problematika umeščanja v prostor pa je širša in zajema, poleg postopkov priprave državnih prostorskih načrtov, tudi prehodne faze, ki so povezane z umestitvijo načrtovane infrastrukture v strateške dokumente (resolucije, programe, strategije ipd.) ter fazami po sprejemu uredbe o državnem prostorskem načrtu – priprava projektov, pridobivanje gradbenih dovoljen, pridobivanje zemljišč.

Dinamika samega umeščanja v prostor je močno povezana tudi z dinamiko investicijskega načrtovanja in obvladovanjem celotnega projekta s strani investitorja.

Vlada ugotavlja, da so nekateri razlogi za zastoje v preteklih letih že odpravljeni, za hitrejše in učinkovitejše odvijanje postopkov priprave DPN pa je potrebno v predlaganih rokih sprejeti še naslednje ukrepe:
- Zagotoviti ustrezno organizacijo in dosledno izvajanje zakonskih obveznosti po nosilcih urejanja prostora in drugih sodelujočih v postopkih priprave DPN,
- priprava navodil povezanih s pripravo strokovnih podlag in vrednotenjem variant s področja urejanja voda, kmetijskih zemljišč, kulturne dediščine, ohranjanja narave in čezmejnih presoj vplivov na okolje,
- priprava enotne vstopne točke za potrebe prostorskega načrtovanja v okviru prostorskega informacijskega sistema,
- priprava najbolj nujnih sprememb ključnih zakonov, povezanih s racionalizacijo postopkov, vlogo nosilcev urejanja prostora in pridobivanjem zemljišč za gradnjo.

Vlada sprejela Uredbo o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja

Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja.

Uredba določa ukrepe in vrste državnih podpor v skladu z uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, ter druge ukrepe.

Uredba določa upravičence, upravičene stroške, pogoje, merila, postopke, višino sredstev in finančna merila za izvajanje naslednjih ukrepov:
• podpora za dokončanje komasacijskih postopkov,
• tehnična podpora kmetijskemu sektorju za informiranje in usposabljanje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov,
• podpora za informiranje in usposabljanje na področju predelave in s kmetijstvom povezanega delovanja na podeželju,
• podpora delovanju nepridobitnih združenj, ki povezujejo društva podeželske mladine, podeželskih žensk in sindikat kmetov.
Namen izvajanja ukrepov po tej uredbi je ohranjanje kmetijske dejavnosti, ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja ter spodbujanje združevanja in povezovanja zainteresiranih ljudi na podeželju v okviru informiranja in usposabljanja, kar prispeva tudi k boljši organiziranosti civilne iniciative in nevladnih organizacij v kmetijstvu.

Vlada sprejela Akcijski načrt za preprečevanje nasilja v družini 2012-2013

Vlada RS je na današnji seji sprejela Akcijski načrt za preprečevanje nasilja v družini 2012-2013. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014 (resolucija) je strateški dokument, ki določa cilje, ukrepe in ključne nosilce politik za preprečevanje in zmanjševanje nasilja v družini v Republiki Sloveniji od leta 2009 do 2014. Temeljna cilja tega dokumenta sta dva: (1) povezati ukrepe različnih ministrstev in (2) zagotoviti učinkovite dejavnosti za zmanjšanje nasilja v družini, na ravni njegovega prepoznavanja in preprečevanja. Konkretne naloge in dejavnosti za doseganje ciljev in izvajanje posameznih ukrepov so opredeljene v akcijskih načrtih. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v 12. členu določa sprejetje dveletnih akcijskih načrtov, ki so izvedbeni akti resolucije za posamezno obdobje.

Za uresničevanje nalog iz akcijskega načrta in zagotovitev sredstev so odgovorni posamezni organi oziroma ministrstva. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je skupaj s člani medresorske delovne skupine pripravilo drugi akcijski načrt glede na cilje in strategije, ki so opredeljene v resoluciji.
Akcijski načrt za leti 2012 in 2013 vsebuje strategije za doseganje čim večje učinkovitosti s ključnim ciljem: zmanjševanje nasilja v družini in učinkovito osveščanje prebivalstva o nesprejemljivosti katerekoli oblike nasilja v družini in širši družbi nasploh. Prvi vsebinski sklop je namenjen preprečevanju in ozaveščanju širše javnosti in ogroženih skupin o nasilju, med katere zlasti spadajo otroci in starejši, ki so zaradi svoje osebne okoliščine še posebej ranljivi. V njem bo večina ukrepov namenjena aktivnejšemu ozaveščanju vsega prebivalstva o človekovih pravicah, prepoznavanju oblik nasilja in ukrepanju zoper njega, poleg tega pa bo kar nekaj nalog vključevalo ustrezno usposabljanje strokovnih delavcev, ki se pri svojem delu srečujejo z ranljivimi družbenimi skupinami.

Drugi vsebinski sklop je namenjen odpravi telesnega kaznovanja otrok in ponižujočega ravnanja z njimi, kar pomeni prizadevanja za uzakonitev prepovedi vsakršnega telesnega kaznovanja otrok, kar je tudi eden temeljnih ciljev Sveta Evrope in Organizacije združenih narodov. Uzakonitev prepovedi telesnega kaznovanja otrok in ponižujočega ravnanja z njimi je predvidena v novi družinski zakonodaji. Hkrati s tem pa bo treba tudi ozaveščati otroke in vse, ki z njimi živijo in delajo, o prepovedi vseh oblik telesnega kaznovanja in ponižujočega ravnanja z njimi. V ta namen bodo natisnjene posebne zgibanke za vse osnovnošolske otroke v Sloveniji, s pomočjo katerih bodo pridobili temeljne informacije o vrstah nasilja in oblikah pomoči za žrtve in za povzročitelje nasilja. Zgibanke bodo prevedene v tuje jezike sosednjih držav, romski, angleški ter znakovni jezik, in bodo dostopne na spletni strani MDDSZ.
Prijavljanju in obravnavi nasilja v družini je namenjen tretji sklop. Z izboljšanjem medinstitucionalnega sodelovanja pristojnih organov in dodatnim izobraževanjem strokovnih delavcev bo mogoče zagotoviti čim boljšo pomoč žrtvam in najboljši način dela s povzročitelji nasilja. Eden ključnih ciljev resolucije in akcijskega načrta je tudi s pomočjo večje občutljivosti ljudi do te problematike skrajšati čas prijavljanja in odkrivanja povzročiteljev nasilnih dejanj, obenem pa je ena bistvenih nalog v tem sklopu tudi tesnejše sodelovanje pristojnih organov in sprotna analiza zapletenejših primerov nasilja.

Četrti sklop akcijskega načrta vsebuje znake različnih oblik pomoči za žrtve nasilja in strokovno delo za prevzemanje odgovornosti za nasilje povzročiteljev. Pri tem bo večji poudarek dan zagotovitvi pravočasnih namestitev za obe skupini, saj so nekatere ranljive družbene skupine zaradi posebnosti še posebej izpostavljene in ogrožene, mednje spadajo otroci in mladostniki v vzgojnih zavodih.

Peti vsebinski sklop je namenjen raziskovanju tega pojava. V Sloveniji nismo nikoli periodično analizirali nasilja v družini, vse bolj pa se kaže potreba po raziskovalnih programih na to temo s poudarkom na ovrednotenju različnih področij in pristopov kakor tudi po vzpostavitvi nacionalnih kazalnikov, ki bodo primerljivi s podatki drugih evropskih držav.

Dveletni akcijski načrti kot izvajanje resolucije na sistemski ravni kažejo usklajenost med posameznimi organi za strokovno razpravo z vidika učinkovitih ukrepov za zmanjševanje nasilja v družini in družbi nasploh.

Vlada se je seznanila z informacijo o začetku priprave Strategije razvoja Slovenije 2014–2020

Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo o začetku priprave Strategije razvoja Slovenije 2014–2020 ter imenovala krovno skupino, ki je zadolžena za pripravo strategije. Krovni skupini bosta predsedovala minister za gospodarski razvoj in tehnologijo RS mag. Radovan Žerjav ter direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj mag. Boštjan Vasle. Vlada RS je na isti seji ustanovila tudi šest delovnih skupin za razvojno načrtovanje.

Strategiji razvoja Slovenije 2006–2013 se izteka veljavnost, zato Vlada RS začenja s pripravami za pridobitev nove, sodobne strategije, v kateri bodo navedeni cilji razvoja Slovenije. Strategija razvoja Slovenije 2014–2020 bo predvidoma sprejeta januarja 2013. V skladu z 11. členom Uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna (Uradni list RS, št. 54/2010) sta za pripravo Strategije razvoja Slovenije pristojna Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS ter Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.

Krovno skupino za pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014–2020 sestavljajo:
• mag. Radovan Žerjav, minister, predsedujoči
• mag. Boštjan Vasle, direktor, sopredsedujoči
• mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka, namestnica predsedujočega,
• Suzana Lep Šimenko,
• dr. Alenka Kajzer,
• Lidija Apohal Vučkovič,
• Janez Kušar,
• dr. Ana Murn,
• mag. Franci Klužer,
• Klavdija Mihelj Korenika,
• mag. Duška Radovan,
• dr. Gorazd Justinek.

Krovna skupina, ki je zadolžena za vodenje procesa, ki bo v okviru javne in strokovne razprave prispeval k široko podprti opredelitvi vizije razvoja Slovenije, določitvi prednostnih področij nove strategije ter oblikovanju usmeritev in ukrepov za realizacijo vizije.

Koordinacija  na nacionalni ravni poteka v okviru delovanja delovnih skupin za razvojno načrtovanje, ki jih je na isti seji ustanovila Vlada RS:
1. delovna skupina – makroekonomski okvir in finančni sistem,
2. delovna skupina – znanje, konkurenčnost in trg dela,
3. delovna skupina – sociala in zdravje,
4. delovna skupina – infrastruktura,
5. delovna skupina – gospodarjenje z naravnimi viri,
6. delovna skupina – zagotavljanje osnovnih funkcij države.

Glavne naloge delovnih skupin so:

– usklajevanje razvojnega načrtovanja;
– priprava strateških in izvedbenih dokumentov razvojnega načrtovanja (sodelovanje pri pripravi Strategije razvoja Slovenije, priprava Programa državnih razvojnih prioritet in investicij, Partnerskega sporazuma in operativnih programov kohezijske politike);
– spremljanje razvojnega načrtovanja v času veljave in izvajanja strateških dokumentov.

Posamezne delovne skupine vodijo vsebinsko pristojni državni sekretarji, njihovi namestniki pa so predstavniki Sektorja za razvojno načrtovanje, spremljanje in vrednotenje Direktorata za evropsko kohezijsko politiko pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, ki so pristojni za tehnično in vsebinsko usklajevanje. V skupinah sodelujejo direktorji direktoratov oziroma njihovi namestniki.

Prenos stanovanj na SSRS in občine v luči reševanja stanovanjske problematike

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o dokončni ureditvi lastniško pravnih razmerij in prenesla na Stanovanjski sklad RS, javni sklad 450 stanovanj, ki so bila doslej v upravljanju različnih upravljavcev.

Vlada je neodplačno na občine prenesla tudi 90 nezasedenih stanovanj v občinah Novo mesto (13), Brežice (10), Postojna (10), Pivka (8), Bloke (8) Ilirska Bistrica (7), Vipava (7), Črnomelj (6), Lendava (4), Radeče (3), Gornja Radgona (2), Celje (2), Ig (1), Ptuj (1), Ribnica (1), Slovenska Bistrica (1) Vrhnika (1) in Šentilj (1).

Gre za stanovanja, ki so bila v upravljanju različnih upravljavcev (ministrstva) in izhajajo iz premoženja bivše JA. V večini primerov gre za stanovanja, ki so potrebna celovite ali delne obnove, v enem primeru (Občina Bloke) tudi za objekt, ki ga je potrebno porušiti in glede katerih vrsto let ni bilo mogoče urediti prenosov na zainteresirane občine.

Gre za prvi ukrep aktivacije obstoječega fonda stanovanjskih enot z namenom zagotavljanja zadostnega števila stanovanj za reševanje stanovanjske problematike po občinah.

 celotno sporočilo za javnost (272 KB)