Sporočilo za javnost

25.7.13

19. redna seja Vlade RS

Vlada določila razrez odhodkov za pripravo rebalansa proračuna 2014 in pripravo proračuna 2015


Vlada RS je na današnji redni seji določila razrez odhodkov za pripravo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in pripravo Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2015.


Vlada Republike Slovenije je sprejela Izhodišča za pripravo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in Predloga proračuna Republike Slovenije za 2015. Pri pripravi omenjenih dokumentov se zasleduje cilj doseganja proračunskega primanjkljaja v višini 3,0 % BDP v letu 2014 in 2,5 % BDP v letu 2015.


Vlada Republike Slovenije je določila največji možni obseg odhodkov državnega proračuna za leti 2014 in 2015 iz naslova integralnih sredstev in sicer za leto 2014 v višini 7.861,3 milijonov evrov in za leto 2015 v višini 7.952,8 milijonov evrov.


Vlada nalaga pristojnim ministrstvom, da pripravijo poimenski seznam predlogov sprememb zakonov in drugih predpisov iz njihove pristojnosti in ga skupaj z ocenjenimi finančnimi posledicami do 9. avgusta 2013 posredujejo Ministrstvu za finance, najkasneje do 29. avgusta 2013 pa posredujejo vladi v obravnavo.


Ministrstva morajo ponovno realno oceniti zmožnost črpanja EU sredstev v letih 2014 in 2015 iz naslova obstoječega in novega večletnega finančnega okvira, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pa končne podatke predloži MF najkasneje do 22. avgusta 2013.


Predlagatelji finančnih načrtov morajo do 23. avgusta 2013 v sodelovanju z ministrstvom za finance pripraviti predloge finančnih načrtov z obrazložitvami v višini, določeni v razrezu proračunskih odhodkov.


Vlada je sprejela tudi sledeče sklepe:
- Ministrstvo za pravosodje v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin in predpisi izdanimi na njegovi podlagi, na podlagi predlogov organov državne uprave, pravosodnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov, ki jih je ustanovila država pripravi Predlog načrta ravnanja s nepremičnim in premičnim premoženjem države za leti 2014 in 2015 in ju do 10. septembra 2013 predloži Vladi Republike Slovenije. Do 31. avgusta 2013 morajo ministrstvu, zgoraj omenjene dokumente predložiti tudi Državni zbor, Državni svet, Ustavno in računsko sodišče, Varuh človekovih pravic in drugi državni organi, ki niso pravosodni organi ali organi državne uprave.
- Ministrstvo za notranje zadeve pripravi Predlog skupnega kadrovskega načrta za organe državne uprave za leti 2014 in 2015 in ga do 10. septembra 2013 predloži Vladi Republike Slovenije v sprejem. Skupne kadrovske načrte za pravosodne organe pripravijo Vrhovno sodišče RS za sodišča, Vrhovno državno tožilstvo RS za tožilstva in Državno pravobranilstvo RS ter jih posredujejo Ministrstvu za notranje zadeve do 31. avgusta 2012. Do istega datuma morajo kadrovske načrte za leti 2014 in 2015 pripraviti in predložiti (skupaj z obrazložitvami) tudi nevladni uporabniki. Ministrstva, ki so pristojna za osebe javnega prava, morajo Predloge kadrovskih načrtov navedenih oseb za leti 2014 in 2015 skupaj z obrazložitvami posredovati Ministrstvu za notranje zadeve do 31. avgusta 2012. Za ostale posredne uporabnike proračuna, pa pristojna ministrstva pripravijo kadrovske projekcije in predloge ukrepov za zmanjšanje oziroma zagotavljanje vzdržnega števila zaposlenih pri posrednih proračunskih uporabnikih, ki so v njihovi pristojnosti in jih ravno tako posredujejo Ministrstvu za notranje zadeve do 31. avgusta 2013. Kadrovski načrti morajo biti usklajeni z načrtovanimi sredstvi za plače v predlogih finančnih načrtov.


Vir: MF

Vlada sprejela Predlog zakona o evidenci volilne pravice


Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o evidenci volilne pravice in ga bo posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS. Gre za tehnični zakon, ki določa vodenje evidence volilne pravice, sestavo volilnih imenikov in izdajo volilnih kart. 


Predlog zakona uvaja racionalizacijo pri več delih vodenja in uporabe evidence volilne pravice:
- dolgoročna ukinitev neuspešnega pošiljanja volilnega gradiva v tujino na nedvoumno neaktualne naslove državljanov. Uvaja se vpis večkrat vrnjenih pošiljk z volilnim gradivom z istega naslova;
- v evidenci volilne pravice se uvaja podatek o dodatni volilni pravici državljanov, pripadnikov avtohtone italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti in pripadnikov romske skupnosti;
- z vidika varstva osebnih podatkov se ukinja možnost vpogleda v osebne podatke iz evidence volilne pravice za druge osebe pri razgrnitvi volilnih imenikov. Veljavna ureditev razgrnitve volilnih imenikov je po mnenju informacijskega pooblaščenca nepotreben in čezmeren poseg v zasebnost posameznika in povečevanje tveganja za posledične kraje identitete in drugih morebitnih zlorab zaradi tolikšnega razkrivanja osebnih podatkov. Dopušča pa se možnost, da vsak posameznik lahko preveri podatke zase, in sicer kadar koli (po portalu e-uprava ali pri organih, pristojnih za vodenje evidence volilne pravice). Krajevna pristojnost za preverjanje podatkov se ukinja; 
- neposreden vpogled v uporabo podatkov iz evidence volilne pravice se zaradi izvedbe volilnih opravil in preverjanja kandidatur omogoči državni volilni komisiji in volilnim komisijam, pristojnim za izvedbo posameznih volitev oziroma glasovanja. S tem se razbremenijo upravne enote in Ministrstvo za notranje zadeve, volilna opravila pa so tako opravljena hitreje in brez nepotrebnega dopisovanja med organi;
- racionalizirana je izdaja volilnih kart po uradni dolžnosti;
- racionalizirana je tudi izdaja volilnih kart na zahtevo oziroma sporočilo državljana o izbranem načinu uresničevanja volilne pravice;  
- večja racionalizacija je tudi pri novi ureditvi zaključevanja volilnih imenikov brez predhodnega ročnega osveževanja podatkov. Predlog zakona predvideva, da se za volitve ali glasovanje uporabijo volilni imeniki, ki izražajo stanje v evidenci volilne pravice 15. dni pred dnem glasovanja brez ročnih popravkov. Volivec, ki je spremenil svoje prebivališče v obdobju od sestave volilnega imenika do dneva glasovanja, uresničuje svojo volilno pravico na volišču, ki ga je imel na dan sestave volilnega imenika. Nova ureditev pomeni jasno določen datum pregleda stanja v evidenci, ki državljanu zagotovi ustrezno informacijo o tem, na katerem volišču lahko pričakuje, da bo volil, in dovolj dolg rok za pošiljanje obvestil volivcem brez dodatnega poznejšega obveščanja ali spreminjanja ter morebitnih nedoslednosti.     


Poleg navedenih, predlog zakona uvaja tudi številne druge v praksi dokazane pomanjkljivosti sedanje ureditve.


Vir: MNZ


Vlada sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni in referendumski kampanji


Vlada RS je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) in ga Državnemu zboru Republike Slovenije posreduje v obravnavo po rednem postopku.


Predlog zakona bo omogočil večjo transparentnost financiranja volilne in referendumske kampanje ter učinkovitejši nadzor nad spoštovanjem določb zakona. Temeljni cilji, ki jih želi predlagatelj doseči s predlogom zakona, so namreč: zagotovitev večje transparentnosti financiranja volilne in referendumske kampanje, javna dostopnost podatkov iz poročil o financiranju volilnih kampanj, zagotovitev učinkovitejšega nadzora nad spoštovanjem določb zakona in določitev sankcij, ki bodo sorazmerne in bodo hkrati učinkovito preprečevale kršitve zakona. Pomemben cilj predloga zakona je omogočanje učinkovitega opravljanja nadzora, saj bodo imeli organi, ki so za nadzor pristojni, na voljo ustrezne instrumente za izvajanje učinkovitega nadzora. Z novelo zakona bodo odpravljene pomanjkljivosti veljavnega zakona, ki so bile ugotovljene pri izvedbi volitev v praksi v preteklih letih, obenem pa bodo upoštevana priporočila Računskega sodišča RS, Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope GRECO ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi OVSE.


Predlog zakona odpravlja neskladnost z Ustavo RS v delu, ki se nanaša na prepoved objavljanja raziskav javnega mnenja sedem dni pred dnem glasovanja, po novem naj bi prepoved objave raziskav javnega mnenja in anket veljala le v času 24 ur pred dnem glasovanja.


Rešitve:
- za razliko od veljavnega ZVRK, ki se glede financiranja volilne kampanje sklicuje na zakon, ki ureja politične stranke, predlog zakona financiranje volilne kampanje celovito ureja v tem zakonu;
- določa se vrste prispevkov za volilno kampanjo in zgornjo mejo njihove višine, pri čemer skupna višina prispevkov ne sme presegati desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v RS po podatkih Statističnega urada RS za preteklo leto, kar pa ne velja za prispevke, ki jih za volilno kampanjo nameni politična stranka, če je organizator volilne kampanje. Denarni prispevki posamezne fizične osebe v gotovini so za posamezno volilno kampanjo dovoljeni največ do zneska 50 evrov, višji denarni prispevki pa morajo biti vplačani prek bank, hranilnic ali drugih pravnih oseb, ki v skladu s predpisi, ki urejajo plačilne storitve, opravljajo plačilne storitve;
- prepoved financiranja kampanje se razširja na vse pravne osebe. Izjema je financiranje referendumske kampanje s strani nepridobitnih pravnih oseb;
- prispevke, ki jih organizator volilne kampanje pridobi v nasprotju s tem zakonom, je dolžan najkasneje v 30 dneh od dneva prejema nakazati v humanitarne namene;
- spreminja se vsebina poročila o financiranju volilne kampanje. V poročilu bo organizator volilne kampanje moral navesti podatke o vseh posameznih prispevkih, izdatkih in posojilih in ne zgolj o skupni višini zbranih in porabljenih sredstvih;
- organizator volilne kampanje bo moral v poročilu prikazati vsak prispevek, dobljen od donatorjev, vključno z navedbo osebnih podatkov, če bo prispevek presegal povprečno bruto mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji (sedanji zakon določa obveznost prikaza prispevkov v kolikor ti presegajo trikratno povprečno bruto mesečno plačo);
- predlog zakona določa obvezno javno objavo poročil o financiranju kampanje;
- dovoljeni stroški, ki jih posamezni organizator volilne kampanje lahko porabi za kampanjo za posamezne volitve, se zvišujejo. Znesek delne povrnitve stroškov za organiziranje in financiranje volilne kampanje ostaja nespremenjen;
- Računskemu sodišču se daje večja pooblastila pri opravljanju revizij poročil organizatorjev volilne kampanje, ki bo pri opravljanju revizije poročil o financiranju volilne kampanje lahko zahtevalo predložitev listin, dajanje pojasnil ter vpogled v poslovne knjige in evidence ne le od organizatorja volilne kampanje, državnih organov, organov lokalnih skupnosti, Banke Slovenije in poslovnih bank, v katerih so organizatorji odprli posebne transakcijske račune, temveč tudi od izvajalcev storitev in prodajalcev blaga, ki so opravili storitve oziroma dobavili blago organizatorju volilne kampanje;
- določa se nekatere nove prekrške, ki v veljavnem zakonu niso bili predpisani in dviguje kazni za posamezne vrste prekrškov.


Vir: MNZ

Vlada sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah


Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah in ga posreduje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.


Upoštevajoč priporočila Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO), Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter Komisije za preprečevanje korupcije, so osnovni
cilji predloga zakona predvsem naslednji:
- vzpostavitev dodatnih mehanizmov, ki bodo učinkoviteje zagotavljali večjo transparentnost financiranja političnih strank,
- javno dostopnosti podatkov iz letnega poročila stranke,
- zagotovljen bo učinkovitejši nadzor nad spoštovanjem določb zakona in
- določene bodo sankcije, ki bodo sorazmerne in bodo hkrati učinkovito preprečevale kršitve zakona.


Glavne rešitve in novosti:
- v predlogu zakona se prepoved financiranja strank razširja na vse pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost;
- zaradi navedene omejitve financiranja predlog zakona predvideva pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, ki so namenjena izobraževanju poslancev, administrativni in strokovni pomoči pri delu poslanskih skupin in organizaciji poslanskih pisarn preko pogodbe z državnim zborom ter spremembo kriterijev za delitev sredstev iz državnega proračuna, in sicer se bo 25% teh sredstev namenilo upravičenim strankam v enakih deležih, 75% pa sorazmerno s številom glasov volivcev, ki so jih stranke dobile v vseh volilnih enotah; višina sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, pa se bo po novem določala v finančnem načrtu državnega zbora;
- prispevke, ki jih bo stranka pridobila v nasprotju s tem zakonom, bo dolžna najkasneje v 30 dneh od dneva prejema nakazati v humanitarne namene, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije, ter o tem obvestiti državni zbor;
- jasneje in podrobneje so opredeljena nekatera pravila sestave in oddaje letnega poročila političnih strank ter določena dolžnost stranke, da posebej prikazuje podatke o finančnem poslovanju mladinske organizacije ter ženske organizacije kot sestavnih delov stranke;
- politična stranka bo morala v letnem poročilu razkriti podatke o donatorju, če prispevki v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke presegajo višino povprečne plače na delavca v RS; določena bodo pravila razkritja podatkov o posojilih danih strankam (višina, obrestna mera in odplačilna doba);
- fizične osebe lahko prispevajo prispevke za stranko. Prispevki posamezne fizične osebe v gotovini so v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, dovoljeni največ do zneska 50 evrov, višji prispevki v denarju pa morajo biti vplačani prek bank, hranilnic ali drugih pravnih oseb, ki so ponudniki plačilnih storitev. Pri prispevanju prispevka v gotovini mora fizična oseba poleg višine danega zneska stranki sporočiti tudi podatke o imenu, priimku, EMŠO in naslovu fizične osebe. V noveli zakona je tudi kazenska določba v primeru, da bo omenjeni znesek prekoračen.
- predlog zakona določa obvezno javno objavo letnih poročil strank na spletni strani AJPES;
- Računskemu sodišču se daje pristojnost za revizijo poslovanja stranke. Računsko sodišče bo opravilo revizijo poslovanja stranke, če bo stranka v preteklem letu prejela ali bila upravičena do sredstev državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti v višini, ki presega 10.000 EVR oziroma če bo revizijo predlagala komisija za preprečevanje korupcije ali če bo ob pregledu letnega poročila stranke podvomilo v resničnost podatkov poročila ali ugotovilo druge nepravilnosti.
Računskemu sodišču se daje tudi pooblastilo, da bo pri opravljanju revizije poslovanja stranke lahko zahtevalo predložitev listin, pojasnila ter vpogled v poslovne knjige in evidence od stranke, pri kateri se opravlja revizija, državnih organov, organov lokalnih skupnosti, Banke Slovenije in poslovnih bank, v katerih ima stranka odprte transakcijske račune, izvajalcev storitev in prodajalcev blaga, ki so opravili storitve oziroma dobavili blago stranki ter od drugih oseb;
- v predlogu sprememb zakona se uvaja ukrep začasnega prenehanja financiranja stranke iz javnih sredstev za dobo šestih mesecev ali enega leta, če je stranka s pravnomočno odločbo o prekršku spoznana za odgovorno za hujše kršitve določb zakona, ki ureja financiranje;
- predlog zakona določa nekatere nove prekrške, ki v veljavnem zakonu do sedaj niso bili opredeljeni in dviguje globe za posamezne vrste prekrškov, - zgornja meja globe za najhujše prekrške se npr. povečuje iz sedanjih 20.850 na 30 000 EUR;
- prekrškovnim organom bo zagotovljena možnost izrekanja globe v razponu, za odločanje o prekrških, ki predstavljajo kršitev določb o financiranju strank, pa se določa pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.


Vir: MNZ


Vlada določila besedilo Predloga zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva


Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.


S predlaganim zakonom, ki ureja povračilo škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, se popravljajo kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in izvršuje sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 26. 6. 2012, izdana v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji. Hkrati se v pravnem redu Republike Slovenije sistemsko ureja pravično zadoščenje oziroma povračilo škode, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Tudi dosedanja praksa slovenskih rednih sodišč s splošno pristojnostjo je namreč pokazala, da splošna pravila civilnega prava oziroma določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, za odločanje o povračilu škode in izplačilu odškodnin izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva niso primerne in ustrezne.


Za škodo, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa, predlagani zakon ureja pravico do denarne odškodnine in pravico do drugih oblik pravičnega zadoščenja kot povračilo za nastalo škodo.


Po predlaganem zakonu se pravica do povračila škode, nastale zaradi izbrisa, prizna tistim izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva, ki so po izbrisu pridobili dovoljenje za stalno prebivanje (na katerikoli možni pravni podlagi) ali so bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije. Z ureditvijo statusa je namreč izbrisani pokazal interes oziroma željo za nadaljnje prebivanje v Republiki Sloveniji.  


Poleg uveljavljanja denarne odškodnine v upravnem postopku je upravičencem dana možnost, da lahko denarno odškodnino uveljavljajo tudi v sodnem postopku po splošnih pravilih Obligacijskega zakonika, s tem da je določen nov triletni rok, v katerem bodo lahko vložili tožbo. Odločitev o tem, v katerem postopku, upravnem ali sodnem ali v obeh, bo uveljavljal pravico do odškodnine, je prepuščena upravičencu. 


Upravičenci, ki menijo, da jim je zaradi izbrisa nastala večja škoda, kot bi jim bila priznana v upravnem postopku, bodo lahko odškodnino zahtevali v sodnem postopku.


V upravnem postopku se bo denarna odškodnina določila glede na obdobje izbrisa. Za vsak zaključen mesec izbrisa bo upravičenec upravičen do 40 evrov denarne odškodnine. Upravni postopek za določitev denarne odškodnine se bo začel na zahtevo stranke, ki se bo lahko vložila v roku treh let od začetka uporabe predlaganega zakona. V primeru, ko postopek izdaje dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejema v slovensko državljanstvo ob začetku uporabe predlaganega zakona še ne bo končan, pa bo zahtevo mogoče vložiti v treh letih po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejema v državljanstvo Republike Slovenije.
O zahtevah bodo v upravnem postopku na prvi stopnji odločale upravne enote. Zahteva za določitev denarne odškodnine se bo lahko vložila pri katerikoli upravni enoti. Za odločanje bo pristojna tista upravna enota, na območju katere je imel upravičenec v času izbrisa prijavljeno stalno prebivališče. Ministrstvo za notranje zadeve bo pritožbeni organ.


Poleg denarne odškodnine predlagani zakon za upravičence ureja tudi druge oblike pravičnega zadoščenja, ki omogočajo oziroma olajšujejo dostop do pravic na različnih področjih, na katerih je bilo v praksi ugotovljeno, da bi bile olajšave koristne ali potrebne. Upravičenci bodo po predlaganem zakonu upravičeni do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, do vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva, do olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, do državne štipendije, do prednostne obravnave pri dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem in enake obravnave pri reševanju stanovanjskega vprašanja kot državljani Republike Slovenije, če ima upravičenec dovoljenje za stalno prebivanje, do dostopa do izobraževalnega sistema in do vključitve in prednostne obravnave v t. i. integracijskih programih.


Vir: MNZ

  • Celotno sporočilo za javnost  (.doc (482 KB))/  (.pdf)
     (374 KB)