Vlada o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in ga pošilja v obravnavo in sprejem Državnemu zboru RS po nujnem postopku.

 

Vlada RS je dne 23. 2. 2012 odločila, da se ustavijo vse aktivnosti v zvezi s konstituiranjem javnega sklada, kar pomeni da naloge ravnanja z nepremičnim premoženjem države v skladu s predpisi še naprej opravljajo njegovi sedanji upravljavci.

 

Z novelo zakona se odpravlja različna ureditev v zvezi s sklepanjem pravnih poslov glede nepremičnega premoženja, ki jih upravljavci niso predvideli v sprejetih načrtih ravnanja za tekoče leto. 12. člen ZSPDSLS namreč določa izjemo, po kateri lahko upravljavci državnega premoženja ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev sklepajo pravne posle  v zvezi z nepremičnim premoženjem, ki ni vključeno v načrt pridobivanja oziroma razpolaganja z nepremičnim premoženjem, po drugi strani pa takšna izjema za samoupravne lokalne skupnosti ne velja. Navedeno razliko odpravlja predlagana novela ZSPDSLS, ki tako izenačuje položaj države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

 

Novela zakona prav tako odpravlja pripravo načrtov najemov nepremičnega premoženja ter načrtov ravnanja s premičnim premoženjem države. Upravljavci stvarnega premoženja bodo tako za leto 2013 pripravljali le načrt pridobivanja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ne pa tudi načrta najemov nepremičnega premoženja. Takšno rešitev je že za leto 2012 normiral Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2011 in 2012, sprejet v mesecu maju 2012. Takšna ureditev daje upravljavcem nepremičnega premoženja možnost hitrega prilagajanja razmeram na trgu najemov in oddaje v najem poslovnih prostorov, kar se je izkazalo za nujno zlasti v zadnjem obdobju, ko podjetja zaradi slabega poslovanja najetih poslovnih prostorov ne potrebujejo več, najemnih pogodb za izpraznjene poslovne prostore pa upravljavci niso mogli sklepati, saj ti niso bili predvideni v veljavnem načrtu ravnanja za tekoče leto.

 

Z novelo ZSPDSLS se uresničuje Program ukrepov za spodbujanje gospodarstva – Paket št. 2, ki ga je Vlada RS potrdila dne 31. 5. 2012. Slednji med drugim določa, da je potrebno odpraviti ovire pri nefleksibilnosti prodaje zemljišč v industrijsko obrtnih conah, ki so v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti ter omogočiti njihovo prodajo oziroma oddajo v najem na podlagi kriterijev, ki so po programih občin, pomembni za njihov razvoj (število novih delovnih mest, razvoj pomembnih gospodarskih panog, visoka dodana vrednost investicij, vpeljava novih tehnologij, inovacij, večja konkurenčnost, …). Navedenemu cilju novela ZSDPSLS sledi tako, da ureja možnost prodaje zemljišč v industrijsko obrtnih conah pod ocenjeno vrednostjo ter možnost oddaje takih zemljišč v najem pod ocenjeno najemnino, pri čemer pa novela določa tudi pogoje in postopek za sklenitev tovrstnih pravnih poslov.

 

Predmet novele ZSPDSLS je tudi ureditev neodplačnih prenosov nepremičnega premoženja v lasti države na samoupravne lokalne skupnosti in neodplačnih prenosov nepremičnega premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti v last države. Novela ZSPDSLS tako določa, da se v primeru pogodbenega razmerja med državo in samoupravno lokalno skupnostjo šteje, da je javni interes izpolnjen s samim prenosom nepremičnega premoženja – posebno določilo glede javnega interesa v pogodbi o neodplačnem prenosu ni potrebno – prav tako pa ni potrebno vpisati prepovedi odtujitve in obremenitve v korist odsvojitelja v zemljiško knjigo. Novela v prehodnih in končnih določbah posega tudi v že sklenjene pogodbe o brezplačnem prenosu nepremičnega premoženja tako, da se štejejo obveznosti glede zagotavljanja javnega interesa za izpolnjene s trenutkom uveljavitve novele ZSPDSLS.

 

Vlada o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku

 

Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku in ga pošilja Državnemu zboru RS v zakonodajni postopek.

 

Z novelo Zakona o splošnem upravnem postopku se v pravni red uvaja spremembe na področju overjanja lastnoročnih podpisov in kopij, ki jih trenutno izvajajo upravne enote. Namen predlagatelja je razširitev stvarne pristojnosti na področju overovitev in izenačenje tovrstnih overitev z overitvami, ki jih opravljajo notarji. Po veljavni ureditvi so bile t.i. upravne overitve izenačene z notarskimi samo za potrebe upravnih postopkov, po uveljavitvi novele pa bo dana možnost, da se izenačijo tudi na drugih pravnih področjih, kjer se z materialnim dejanjem zgolj potrjuje pristnost podpisa predlagatelja overitve oziroma ugotavlja istovetnost kopije z izvirno listino, z drugimi besedami, kjer pri dejanju in njegovih posledicah ni kvalitativne razlike med obema storitvama.

 

V upravnem postopku bo za stranke novost tudi ta, da bodo uradne osebe v postopkih pred organom strankam na zahtevo dolžne pomagati pri izpolnjevanju obrazcev. Ocenjuje se, da se bo s tem uprava še bolj približala potrebam svojih uporabnikov, ki bodo tako lažje in hitreje prišli do svojih materialnih pravic.

 

Novela poleg tega razširja stvarno pristojnost za izvajanje nalog po tem zakonu na organe in druge pravne ter fizične osebe, ki na podlagi javnega pooblastila opravljajo naloge enotnih vstopnih točk. Na ta način bomo omogočili lažjo dostopnost do storitev in jih posledično približali državljanom. Pogoji in postopek za pridobitev javnega pooblastila so na novo opredeljeni v zakonu.

 

Z zakonom se spreminja veljavna ureditev Zakona o državni upravi, ki je na sistemski ravni urejala delovanje enotnega državnega portala e-uprava, centralnega informacijskega sistema, komunikacijskega omrežja javne uprave in enotnega kontaktnega centra. Pošti Slovenija, d.o.o. se podeljuje javno pooblastilo za upravljanje s centralnim informacijskim sistemom, pretvorba fizičnih dokumentov v digitalno obliko, elektronska hramba dokumentarnega in arhivskega gradiva.

 

Zakon določa, da se upravljanje komunikacijskega omrežja javne uprave in enotnega kontaktnega centra izvaja preko javno zasebnega partnerstva (koncesija).

 

Vlada o Predlogu prenovljenega Akcijskega programa za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za leti 2012 in 2013

 

Vlada RS je sprejela prenovljeni Akcijski program za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za obdobje 2012 in 2013 ter naložila resornim ministrstvom, da program realizirajo v predpisanih rokih, ki so določeni pri posameznih ukrepih.

 

Vlada RS je naložila Ministrstvu za pravosodje in javno upravo, da do 20.7.2012 ustanovi medresorsko delovno skupino za področje priprave boljših predpisov in odpravo administrativnih ovir ter določi naloge članov, ki bodo po posameznih resorjih zadolženi za izvajanje programa in pripravo poročil o realizaciji. O ustanovitvi skupine in imenovanju članov, ministrstvo seznani vlado.

 

Vlada RS je zadolžila Ministrstvo za pravosodje in javno upravo:
• da vodi, koordinira in nadzira izvajanje programa,
• da vodi in koordinira delo medresorske delovne skupine,
• da sodeluje pri izvedbi posameznih ukrepov,
• da usposablja člane medresorskih delovnih skupin in druge javne uslužbence ter, nudi strokovno pomoč resorjem pri izvajanju programa,
• da v sodelovanju s pristojnimi resorji oziroma člani medresorskih delovnih skupin za posamezna področja pripravlja trimesečna poročila o realizaciji programa in jih posreduje vladi,
• da v sodelovanju s pristojnimi resorji oziroma člani medresorskih delovnih skupin za posamezna področja ter zunanjimi javnostmi,  po potrebi novelira program z dodatnimi ukrepi,
• da v sodelovanju z zunanjo strokovno javnostjo in pristojnimi resorji oziroma člani medresorskih delovnih skupin za posamezna področja, izvede evalvacijo učinkov (5. faza akcijskega programa »minus 25%«).

 

Republika Slovenija se je v sklopu politike boljše zakonodaje spoprijela z aktivnim izvajanjem orodij in načel, ki zagotavljajo sprejemanje boljše zakonodaje. Ukrepi Akcijskega programa za odpravo administrativnih ovir so v večji meri usmerjeni v poenostavitev poslovnega okolja, posamezni ukrepi pa so usmerjeni tudi v izboljšanje storitev za državljane.

 

Prenovljeni Akcijski program za odpravo administrativnih ovir tako vključuje skupaj 269 ukrepov, od tega je še 136 prenesenih - nerealiziranih iz Načrta ukrepov iz leta 2011 in 133 dodatnih ukrepov po posameznih prioritetnih področjih. V dodatnih ukrepih so vključeni tudi ukrepi iz Pogodbe za Slovenijo 2012-2015 in drugi ukrepi, ki so jih predlagali državljani, podjetniki in strokovne javnosti preko zbornic, združenj in nevladnih organizacij.

 

V zadnji fazi akcijskega programa bo potrebno izvesti evalvacijo oziroma izmeriti učinke sprememb zakonodaje na podlagi enotne metodologije. Tako se bo z ozirom na  evalvacije učinkov sprememb predpisov dejansko ugotovilo, v kolikšnem odstotku se je celoten program tudi dejansko uresničil. Za dosego cilja »minus 25%, je potrebno bremena znižati za 362 mio evrov. Ocenjujemo, da bomo ob končni realizaciji predlaganega paketa ukrepov in ob upoštevanju, da so bili posamezni ukrepi akcijskega programa realizirani že v obdobju 2009-2011, zastavljeni cilj dosegli.

 

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo bo vodilo, koordiniralo in nadziralo izvajanje akcijskega programa. Pri posameznih ključnih ukrepih bo ministrstvo še posebej aktivno udeleženo. Ustanovljena bo medresorska skupina za boljšo zakonodajo in odpravo administrativnih ovir, ki jo bo vodil minister za pravosodje in javno upravo. Člani skupine bodo posebni agenti, ki bodo po posameznih področjih oziroma resorjih zadolženi za realizacijo programa. Agenti bodo tesno sodelovali z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo ter redno poročali o morebitnih problemih pri izvajanju programa in o stanju realizacije.

 

V sodelovanju s člani medresorske skupine oziroma agenti za posamezna področja, bo Ministrstvo za pravosodje in javno upravo pripravilo redna (trimesečna) poročila, ki jih bo obravnavala vlada. Poročila se bodo objavila tudi na spletni strani www.minus25.gov.si , ki je namenjena komunikaciji z zunanjimi javnostmi (zbiranju predlogov, obveščanju o realiziranih ukrepih) in tako uspešnejšemu izvajanju programa odprave administrativnih ovir. Preko portala se bodo še naprej zbirali predlogi državljanov in gospodarstva, posebna komunikacija pa bo namenjena tudi postopkom, ki bodo v bodoče povezani s spremembo zakonodaje.

 

Vlada sprejela Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih. Predlog zakona vpeljuje izvršnico, odpravlja omejitve plačilnih rokov v poslih med gospodarskimi subjekti in vpeljuje tehnične dopolnitve do zdaj veljavnega Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih.

 

Namen zakona je zajeziti plačilno nedisciplino, ki negativno vpliva na likvidnost, konkurenčnost in razvoj gospodarskih subjektov ter zapleta njihovo finančno upravljanje. Upniki zaradi zamud pri plačilih potrebujejo zunanje financiranje, ki je težje dostopno v obdobju gospodarskega upada, zamude pa so lahko celo vzrok za stečaj sicer zdravih podjetij, zlasti malih in srednjih.

 

Poleg ZPreZP so bili v zadnjih letih sprejeti številni predpisi, katerih namen je bil izboljšati poplačilo terjatev upnikov. Ker se je pokazalo, da navedene pobude niso bile dovolj, saj se težave v plačilni nedisciplini niso zmanjšale, se predlaga uvedba izvršnice.

Namen predlagane stroge zaveze – izvršnice - dolžnika je zagotoviti upniku hitro poplačilo. Zaradi stroge zaveze dolžnika je uporaba izvršnice omejena na gospodarske subjekte in javne organe. Hkrati velja, da se dolžnik obveznosti iz izvršnice podredi prostovoljno.

 

Predlog zakona:
• vpeljuje izvršnico,
• odpravlja omejitve plačilnih rokov v poslih med gospodarskimi subjekti in
• vpeljuje tehnične dopolnitve do zdaj veljavnega Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih.

Izvršnica je listina, ki vsebuje nepreklicno pooblastilo:
• podpisnika (to je dolžnika) banki, da izvršnico plača iz sredstev na računu dolžnika in
• imetniku (to je upniku) izvršnice, da se poplača iz sredstev na računu dolžnika.

 

Zaveza iz izvršnice je strožja od menične zaveze, saj s izdajo izvršnice dolžnik soglaša, da:
• lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti iz izvršnice v breme denarnih sredstev na kateremkoli dolžnikovem računu pri katerem koli ponudniku plačilnih storitev;
• ponudnik plačilnih storitev, ki mu je bila izvršnica predložena v plačilo, onemogoči dolžniku razpolaganje z njegovimi denarnimi sredstvi (blokira račun), dokler izvršnica ni plačana.

 

V nasprotju z ureditvijo domicilirane menice, banka izvršnico zadrži do poplačila, kar zagotavlja večjo varnost upnika.

 

Izvršnica nima abstraktne pravne narave, saj mora vsebovati podatke o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti. Ne glede na kavzalnost izvršnice bo hitro poplačilo obveznosti iz izvršnice zagotovljeno na podlagi:
• domneve, da izvršnica vsebuje nepreklicni pooblastili upniku in banki o poplačilu, in
• določbe, da ponudnik plačilnih storitev ne preverja, ali še obstaja obveznost oziroma je bila izpolnjena obveznost upnika.

 

Izvršnica vsebuje strogo zavezo dolžnika, zato izvršnico lahko izdajo le gospodarski subjekti in javni organi. Oboji morajo pri opravljanju svoje dejavnosti delovati kot dober gospodarstvenik, torej s stopnjo skrbnosti, ki omogoča oziroma zahteva ustrezno znanje za presojo tveganj, povezanih z izdajo izvršnice.

Tudi dolžnik je zavarovan pred zlorabami, saj ga mora ponudnik plačilnih storitev obvestiti o unovčenju izvršnice. V skladu z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva, lahko dolžnik zahteva izdajo začasne odredbe, v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje.
Izvršnica omogoča le poplačilo iz sredstev na računih dolžnika pri ponudnikih plačilnih storitev, s katerimi dolžnik lahko razpolaga. Upnik se tako npr. ne more poplačati iz sredstev na računih, ki so bili blokirani zaradi izvršbe. Sklepi o izvršbi ali zavarovanju imajo prednost pred izvršnico, zato določbe o izvršnici ne posegajo v postopek izvršbe.
Ker bo zakon veljal le v Republiki Sloveniji, izvršnica ne bo zajela dolžnikovih računov, ki jih vodijo tuji ponudniki plačilnih storitev.
Izvršnica je tudi izvršilni naslov, zato so njeni učinki blizu tudi neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu. Če bo upnik izvršnico preko sodišča poslal v postopek izvršbe, bo sicer dosegel enak cilj, vendar bo potreboval dlje in imel večje stroške. Večja prilagojenost izvršnice elektronskemu poslovanju in avtomatizem poplačila zagotavljata večjo in stroškovno ugodnejšo varnost upniku.

 

Vlada sprejela besedilo predloga novele Zakona o dohodnini

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini ter ga pošilja v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru po skrajšanem postopku.

 

S predlagano spremembo zakona se podaljšuje prehodno obdobje za ugodnejšo davčno obravnavo kmetijskih subvencij še na leto 2013.

V skladu z veljavnim 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini se določa, da se ne glede na tretji odstavek 71. člena Zakona o dohodnini, na podlagi katerega se v davčno osnovo od drugih dohodkov, prejetih v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo (to so dohodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in naslova državnih pomoči), vštevajo dejansko prejeti zneski obdavčljivih subvencij v celoti, za leti 2011 in 2012 v davčno osnovo všteva le 50 % teh dohodkov.

 

S predlagano spremembo zakona se to prehodno obdobje podaljšuje za eno leto, torej na leto 2013, in sicer zato da se v letu 2013, ko se bo uvedel nov izračun katastrskega dohodka, obenem pa oblikoval nov sistem ukrepov skupne kmetijske politike EU, zaradi česar bo v naslednjih letih lahko prišlo do bistvene prerazporeditve skupnih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti med kmetijami in zavezanci, delno olajša prehod na nove razmere. 

 

Vlada določila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZGD

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

 

Cilj predloga je odpraviti nejasnosti in administrativna bremena, na katera opozarjajo posamezni deležniki. Predlog zakona vsebuje novosti, ki upoštevajo predloge OZS, AJPES in drugih deležnikov.

 

Predlog zakona tako odpravlja pomanjkljivosti v zvezi s členom, ki ureja nasprotje interesov, skrajšuje rok za izbris podjetnika, omogoča družbam plačilo AJPES po objavi letnega poročila, omogoča prenos podjetja podjetnika na njegove družinske člane, nalaga dolžnost predlaganim članom nadzornega sveta ali upravnega odbora, da se na skupščini, ki odloča o njihovem imenovanju predstavijo. Predlog zakona vsebuje tudi dopolnitve in spremembe, ki se nanašajo na kazenske določbe.

 

Po predlogu zakona se objava iz uradnega lista prenaša na spletno stran AJPES. S predlagano ureditvijo se tako v primeru, če ZGD-1 nalaga dolžnost objave, to ne bo več objavilo v Uradnem listu temveč na spletni strani AJPES v rubriki objave po Zakonu o gospodarskih družbah.

 

 celotno sporočilo za javnost (312 KB)