Vlada sprejela predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016 in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku.

 

Preprečevanje in zatiranje kriminala je področje, pred katerim se pojavljajo vedno novi in novi izzivi. Zaradi vse večje povezanosti družb v globalnem svetu je nujno skupno in usklajeno delovanje držav in vseh resorjev v posamezni državi na tem področju. Poleg tega je zagotavljanje varnosti za prebivalce Slovenije in drugih držav Evropske unije eno najpomembnejših področij delovanja države. Po zaključku izvajanja Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007–2011 smo na Ministrstvu za notranje zadeve pripravili resolucijo za novo štiriletno obdobje. Z novo resolucijo nadaljujemo prizadevanja za ohranjanje že sprejetih zavez in standardov na področju varnostne politike ter nadgrajujemo do sedaj veljavno resolucijo.

 

V medresorski delovni skupini, ki je pripravila besedilo, je sodelovalo 21 predstavnikov ministrstev in predstavnika dveh akademskih institucij, s konstruktivnimi pobudami in mnenji pa je sodelovala tudi javnost. Temeljni cilj resolucije je z različnimi ukrepi usmeriti napore državnih institucij in civilne družbe v ustvarjanje okoliščin, ki bodo vsem prebivalcem zagotovile bivanje in delo v varnem okolju ter jim omogočile kakovostno življenje. Resolucija poudarja načrtno in usklajeno izvajanje dejavnosti vseh tistih državnih institucij, civilne družbe in državljanov, ki lahko kakor koli prispevajo k obvladovanju in zmanjševanju kriminalitete.

 

V ta namen resolucija identificira glavne probleme in opredeljuje ključna področja preprečevanja in zatiranja kriminalitete, vključno z vzroki in rešitvami ter konkretno določenimi cilji. Za vsako področje so opredeljeni konkretni programi oz. strategije, določeni so njihovi nosilci in sodelujoči, roki za izvedbo in kazalci za merjenje uspešnosti. Problemi so opredeljeni na 13 področjih: premoženjska, gospodarska, organizirana in kibernetska kriminaliteta, boj proti terorizmu, prepovedane droge, mladoletniško nasilje, nasilje v družini, varovanje okolja, pomoč žrtvam kaznivih dejanj, strah pred kriminaliteto, odvzem premoženjske koristi, obveščevalno vodena policijska dejavnost, izvrševanje kazenskih sankcij. Posebno poglavje opredeljuje tudi pomen preventivnih aktivnosti kot temeljne kategorije preprečevanja in zatiranja kriminalitete.

 

Vlada seznanjena z osnutkom Izhodišč za pripravo predloga Proračuna RS za leto 2013 in predloga Proračuna Republike Slovenije za leto 2014

 

Vlada RS se je na današnji seji seznanila z osnutkom Izhodišč za pripravo predloga Proračuna Republike Slovenije za leto 2013 in predloga Proračuna Republike Slovenije za leto 2014.

 

Vlada RS je sprejela najvišjo dovoljeno višino odhodkov državnega proračuna:
- za leto 2013 v višini 9.455,8 tisoč EUR, kar ustreza proračunskemu primanjkljaju v višini 2,5% BDP.
- za leto 2014 v višini 9.234,5 tisoč EUR, kar ustreza proračunskemu primanjkljaju v višini 1,8% BDP.

 

Vlada RS se je seznanila s predlogom prenovljene Programske klasifikacije odhodkov po politikah in programih, pozvala resorje, da v roku enega tedna Ministrstvu za finance posredujejo svoje predloge ter zadolžila Ministrstvo za finance, da predlagatelje finančnih načrtov seznani s podrobnejšo programsko strukturo in programsko klasifikacijo dokončno oblikuje do 15. 8. 2012.

Vlada je določila terminski načrt priprave predloga Proračuna Republike Slovenije za leto 2013 in predloga Proračuna Republike Slovenije za leto 2014 ter zadolžila Ministrstvo za finance, da pripravi gradivo za drugo proračunsko sejo vlade.

 

Vlada odobrila koriščenja sredstev za instrumente financiranja za namen zagotovitve finančne pomoči Kraljevini Španiji

 

Vlada RS je na današnji seji odobrila koriščenja sredstev za instrumente financiranja za namen zagotovitve finančne pomoči Kraljevini Španiji v skupnem evropskem okviru.

 

Glede na namen finančne pomoči Španiji, se bodo pogoji za črpanje pomoči nanašali na finančni sektor in bodo vključevali tako pogoje za posamezne banke v skladu s pravili EU glede državnih pomoči, kot tudi pogoje za celotni bančni sistem. Vzporedno bo Španija morala izpolnjevati tudi  zaveze v okviru postopka čezmernega primanjkljaja (v nadaljevanju: EDP) ter upoštevati priporočila za  odpravo makroekonomskih neravnotežij (v nadaljevanju: EIP) v okviru evropskega semestra. Na teh področjih sicer ne bo novih zahtev, ki bi bile vključene v prilagoditveni program, vendar se bo zaradi tesne povezave vzporedno z rednim pregledom izvajanja programa spremljal tudi napredek pri izvajanju dogovorjenih ukrepov v skladu s predmetnimi postopki EU (EDP, EIP, evropski semester). 

 

Osrednji izvor težav španskega bančnega sektorja je pok nepremičninskega balona in posledično težave v gradbenem sektorju ter gospodarska recesija, ki je sledila. V več španskih bankah se je nakopičil velik obseg slabe aktive, kar ustvarja zaskrbljenost investitorjev glede sposobnosti za preživetje zadevnih bank in ustvarja volatilnost na finančnih trgih.

Španske oblasti so že sprejele več pomembnih ukrepov za reševanje težav v bančnem sektorju. Ti ukrepi vključujejo čiščenje bilanc bank, povečanje minimalnih kapitalskih zahtev, prestrukturiranje depozitnega bančnega sektorja in znatno povečanje rezervacij za posojila  na področju nepremičnin in zaseženih sredstev. Ti ukrepi pa niso zadostovali za zmanjšanje pritiska finančnih trgov.

 

Glavni cilj programa finančnega sektorja v Španiji je povečanje dolgoročne odpornosti bančnega sektorja kot celote in posledično zagotoviti njegovo financiranje na finančnih trgih:
- v okviru celovite strategije je ključnega pomena, da se od obstoječih sredstev bank ločijo slaba sredstva oziroma terjatve. S tem bo odpravljen dvom o kakovosti sredstev, ki jih bodo banke ohranile v svojih bilancah, s čimer bodo bolj učinkovito in lažje opravljale svojo posredniško funkcijo;
- s povečanjem transparentnosti bilanc bank bo prilagoditveni program zagotovil nadzorovano zniževanje izpostavljenosti bank do nepremičninskega sektorja, vzpostavil tržno financiranje in zmanjšal odvisnost bank od podpore likvidnosti s strani centralne banke;
- poleg tega je nujno potrebno izboljšati mehanizem za prepoznavanje tveganj in mehanizem za krizno upravljanje, saj oba zmanjšujeta možnost morebitne prihodnje finančne krize in njene intenzivnosti.

 

Na zadnjem zasedanju Sveta ECOFIN 10. julija 2012, je Svet potrdil nova priporočila v okviru EDP za Španijo, s katerimi podaljšuje tudi rok za odpravo presežnega primanjkljaja za eno leto in sicer do leta 2014. Svet je nova priporočila sprejel na predlog Evropske komisije, ki ugotavlja, da je Španija sicer sprejela številne učinkovite ukrepe, s katerimi je naslovila javnofinančna in makroekonomska neravnotežja, vendar je zaradi zelo neugodnih gospodarskih gibanj nerealno pričakovati, da bi lahko znižala primanjkljaj države pod 3 % BDP do prihodnjega leta. Španija je prejela prva priporočila v okviru EDP leta 2009, ko je Evropska komisija napovedovala, da bo špansko gospodarstvo leta 2011 že izšlo iz recesije, iz spomladanske napovedi Evropske komisije pa je razvidno, da se bo po rahlem okrevanju v letu 2011, recesija nadaljevala tudi še v 2012 in 2013. Španija mora tako skladno s priporočili v okviru EDP odpraviti čezmerni primanjkljaj do leta 2014. Zlasti je treba zagotoviti doseganje vmesnih ciljev primanjkljaja v višini 6,3 % BDP za leto 2012, 4,5 % BDP za leto 2013 in 2,8 % BDP za leto 2014. Španska vlada mora do konca julija predstaviti tudi večletno proračunsko načrtovanje za obdobje 2013 - 14, ki v celoti določa strukturne ukrepe, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja. Zato se Španiji predlaga, da ustanovi neodvisno fiskalno institucijo za namen zagotavljanja analiz, svetovanja in spremljanja fiskalne politike.

 

Glede strukturnih reform se španska vlada zavezuje, da bo implementirala priporočila v okviru evropskega semestra. Te reforme so namenjene odpravi makroekonomskih neravnotežij, ki so bila ugotovljena v poglobljeni analizi v okviru postopka ugotavljanja makroekonomskih neravnotežij.

 

Španiji bo odobrena finančna pomoč v skupni višini do 100 mrd EUR, ki naj bi jo zagotavljal EMS. Do njegove ustanovitve bo finančna pomoč potekala preko EFSF. Navedeni znesek zajema oceno potreb za zagotovitev kapitalske ustreznosti španskega finančnega sektorja z dodatno denarno varnostno rezervo. Celotni program bo predvidoma trajal 18 mesecev. Pri izvajanju programa bo kot zastopnik španske vlade nastopal Sklad za nadzorovano prestrukturiranje bank (Fondo de Reestructuración Ordenada Bancaria), ki bo tudi usmerjal finančna sredstva v zadevne finančne institucije. Sredstva bodo izplačana (bodisi v denarju ali obveznicah EFSF) v več tranšah pred predvidenimi dokapitalizacijami finančnih institucij. Povprečna ročnost posojil EFSF bo znašala do 12,5 let. Finančna pomoč bo črpana v več tranšah, ki bodo natančno določene potem, ko bodo znane potrebne po dokapitalizaciji ali sanaciji posameznih bank.

 

Po potrditvi programa bo vzpostavljena intervencijska rezerva v višini 30 mrd EUR pri EFSF. Ta sredstva bodo koriščena le na prošnjo španske centralne banke in po potrditvi s strani Evropske komisije in EWG v sodelovanju z ECB. V kolikor bi prišlo do koriščenja intervencijske rezerve, bo EFSF sredstva za finančno pomoč zagotovil bodisi v obliki lastnih dolžniških vrednostnih papirjev (obveznic) bodisi pridobil denarna sredstva na finančnih trgih z zadolževanjem oziroma z izdajanjem instrumentov financiranja (obveznic in drugih dolžniških vrednostnih papirjev), za katera dajejo poroštva sodelujoče države članice območja evra. 

Slovenski delež poroštva za instrumente financiranja EFSF je določen z deležem Banke Slovenije v kapitalu Evropske centralne banke (ob upoštevanju zgolj držav članic območja evra), pri čemer pri dajanju poroštev ne sodelujejo prejemnice pomoči (Grčija, Irska ter Portugalska). Ob tem je potrebno dodati, da glede na naravo finančne pomoči (zagotovitev trdnosti španskega finančnega sistema) Španija nima namena izstopiti kot država članica dajalka poroštva za prihodnje izdaje finančnih instrumentov EFSF. Upoštevajoč navedeno prilagojeni delež Republike Slovenije v predvidenem poroštvu za obveznosti družbe EFSF znaša 0,5047%. Država članica območja evra v posamezni obveznosti družbe EFSF, za katero je dala poroštvo, jamči do višine njenega deleža in povečanega na do 165%. Namen takšnega mehanizma je zmanjševanje tveganja in doseganje čim boljše bonitete za izdane dolžniške vrednostne papirje, najete kredite oziroma sklenjene posle ter s tem doseganje čim nižjih stroškov financiranja.

 

Posledično naj bi osnovna obveznost za zagotovitev intervencijske rezerve v višini do 30 mrd EUR za Republiko Slovenijo predvidoma znašala do 151,4 mio EUR. Ta znesek predstavlja poroštva družbi EFSF za glavnico izdanih finančnih instrumentov za izvajanje programa financiranja predmetne finančne pomoči Španiji. Zaradi prekrivanja garancij (delež poroštva Republike Slovenije za posamezno obveznost se lahko poveča na do 165%) naj bi celotna obveznost za Republiko Slovenijo v obliki poroštva za glavnico izdanih finančnih instrumentov družbe EFSF iz programa financiranja finančne pomoči Španiji znašala do 249,8 mio EUR.

 

Vlada o Predlogu strategije »Pravosodje 2020«

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela strategijo Pravosodje 2020, ki jo je pripravilo Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.

 

Namen strategije Pravosodje 2020 je pripraviti strateške podlage za vključitev v nastajajočo strategijo razvoja Slovenije 2013–2020, analizirati dejansko stanje in vzroke zanj ter na novo opredeliti razvojne zmožnosti v celotnem pravosodju. Delujoče, neodvisno, učinkovito in pravično pravosodje, ki mu državljani zaupajo, je eden od bistvenih dejavnikov in porok družbenega razvoja. Dokument bo temelj za nacionalni strateški referenčni okvir, ki bo podlaga za doseganje hitrejše konvergence, s poudarkom na uporabi sredstev kohezijske politike ter na konkretnejši ravni tudi za pripravo operativnega programa.

 

V prihajajoči finančni perspektivi 2014–2020 bo večji poudarek na doseganju rezultatov, osredotočenju na omejen izbor tematskih prednostnih ciljev skladno s strategijo Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast:
- pametna rast: razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah;
- trajnostna rast: spodbujanje bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire;
- vključujoča rast: utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki krepi socialno in teritorialno kohezijo.

Pri pripravi dokumenta sta bili ključnega pomena dve ravni razvoja:
- izvajanje ukrepov, institucionalnih in strukturnih sprememb ter
- oblikovanje novih družbenih vrednot kot podlago za dolgoročni razvoj Slovenije.

Hkrati s tem pa je bila želja na podlagi tega okvirnega dokumenta zagotoviti tudi predpostavke za učinkovito izvajanje nekaterih ožjih delov:
- vzpostavitev centrov ustvarjanja in izmenjave inovacij v pravosodju;
- izmenjavo izkušenj, spoznavanje in prenos dobre domače in tuje prakse;
- vzpostavitev partnerstev v mednarodnem in domačem okolju, in sicer tako v pravosodnih institucijah kot z drugimi akterji, ki so vpeti v delo pravosodja, ter predstavniki in organizacijami civilne družbe;
- zagotovitev osebnostnega in strokovnega razvoja zaposlenih na ministrstvu in v pravosodju;
- nadgradnjo sistema elektronskega poslovanja v pravosodju kot ključnega orodja za zagotavljanje in povečevanje uspešnosti in učinkovitosti delovanja pravosodnega sistema z upoštevanjem načel racionalnosti, povezljivosti, gospodarnosti, varnosti, razpoložljivosti, zanesljivosti in zaupanja v pravosodni sistem ter ob sočasni skrbi za varstvo okolja z energetsko učinkovitimi rešitvami in uporabo sredstev, ki čim manj onesnažujejo okolje, v skladu z načeli trajnostnega razvoja ter
- vzpostavitev trajnostnih okvirov ter mehanizmov interdisciplinarnega razreševanja sedanjih in prihodnjih izzivov v pravosodnem sistemu v širšem pomenu besede s posebnim poudarkom na najobčutljivejših in obrobnih družbenih skupinah.

 

Temeljno vodilo pri pripravi strategije je bilo poskusiti odgovoriti na vprašanje, kako lahko pravosodje s konkretnimi ukrepi pripomore k reševanju krize slovenskega gospodarstva ter ustvarjanju konkurenčnih razmer za rast gospodarstva in blaginjo državljanov.

 

Vlada spremenila sklep o priporočilih glede nagrajevanja članov organov nadzora v gospodarskih družbah v zvezi z omejevanjem učinkov finančne krize

 

Vlada RS je na današnji seji spremenila sklep o priporočilih glede nagrajevanja članov organov nadzora v gospodarskih družbah v zvezi z omejevanjem učinkov finančne krize, ki ga je sprejela na seji dne 6. 1. 2011, tako, da se v III. točki sklepa letnica ''2012'' nadomesti z letnico ''2014''.

 

S Sklepom o spremembi Sklepa o priporočilih glede nagrajevanja članov organov nadzora v gospodarskih družbah v zvezi z omejevanjem učinkov finančne krize se podaljšuje obdobje znižanih sejnin vsem članom nadzornih svetov in vsem zunanjim članom upravnih odborov v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v delni ali celotni neposredni ali posredni lasti Republike Slovenije in v odvisnih družbah teh družb, z namenom omejevanja učinkov finančne krize. V sedaj veljavnem sklepu bi se znižanje zaključilo z 31. 21. 2012, ker pa finančna kriza še ni končana, je smiselno, da se obdobje znižanja sejnin podaljša še za dve leti.

 

 celotno sporočilo za javnost (382 KB)