Sporočilo za javnost

19.9.13

24. redna seja Vlade RS

Foto: UKOM

Uredba o določitvi indeksov vrednosti nepremičnin

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o določitvi indeksov vrednosti nepremičnin.

 

Posplošene tržne vrednosti nepremičnin, evidentirane v registru nepremičnin, se do ponovne določitve modelov vrednotenja nepremičnin prilagajajo razmeram na trgu prek indeksov vrednosti nepremičnin. Le-ti odražajo spremembo vrednosti nepremičnin glede na gibanje cen nepremičnin. Indeksi vrednosti so določeni po vrednostnih conah za posamezen model vrednotenja nepremičnin. Vlada RS določi indekse vrednosti nepremičnin, ko je sprememba vrednosti večja od 10 %. 

 

Izračunani indeksi vrednosti nepremičnin zavzemajo vrednosti med 0,70 in 0,90 - v teh primerih bo prišlo do znižanja vrednosti nepremičnin. To tudi pomeni, da se vrednosti ne bodo povečale.

 

Opravljene empirične analize in izračuni indeksov vrednosti kažejo, da so se v obdobju od 1. 7. 2010 do 1. 1. 2013 vrednosti najbolj znižale (indeksi vrednosti najmanjši) za lokale, pisarne in zemljišča za gradnjo stavb na območjih z visokimi vrednostnimi ravnmi. Na območjih z visokimi ravnmi cen so se vrednosti znižale tudi za stanovanjske nepremičnine. Pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih se posplošene tržne vrednosti ne bodo spremenile, ker so bile spremembe cen manjše od 10 %. Za tovrstne nepremičnine je bilo namreč zaznati le stagnacijo ravni cen, na nekaterih območjih pa tudi rast.

 

Rezultati izračunov so skladni s pričakovanji glede na teorijo gibanja vrednosti. V celoti so potrjeni tudi glede gibanje cen in vrednosti nepremičnin v drugih evropskih državah v času ekonomske krize.

 

Vir: MzIP

 

 

Vlada sprejela Predlog Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema in ga pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejetje po rednem postopku.

 

S sprejetjem zakona, ki bo urejal makrobonitetni nadzor finančnega sistema, se bo izboljšal nadzor nad finančnimi institucijami, ki zaradi svoje lastniške ali drugačne prepletenosti delujejo v različnih segmentih finančnega sistema. Področni nadzorni organi bodo še vedno izvajali mikro nadzor nad posameznimi finančnimi institucijami, medtem ko bo makro nadzor izvajal Odbor za finančno stabilnost, ki bo tudi določal ukrepe, ki jih bodo izvedli sektorski nadzorniki. Sektorski nadzorniki bodo v odboru sodelovali in na ta način omogočali vpogled v mikro dogajanje z makrobonitetne ravni.

 

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja o makrobonitetnem mandatu nacionalnih organov v skladu s svojimi priporočili od držav članic zahteva, da s 1. 7. 2013 vzpostavijo učinkovit sistem makrobonitetnega nadzora finančnega sistema. Pri tem Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) držav članic ne omejuje glede oblike tega organa, temveč določa naloge, ki jih mora ta organ izvajati za ustrezno izvajanje Priporočila ESRB/2011/3. Glavni cilj makrobonitetnega nadzornega organa je zaščita stabilnosti celotnega finančnega sistema, kar vključuje povečanje odpornosti finančnega sistema ter preprečevanje in zmanjševanje kopičenja sistemskih tveganj, s čimer bo zagotovljen trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.

 

Predlog Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema predvideva ustanovitev odbora, ki bo sestavljen iz dveh predstavnikov vsakega sektorskega nadzornega organa (Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor) in dveh predstavnikov ministrstva za finance. Vsak član odbora bo imel en glas, razen predstavnikov ministrstva, Odboru bo predsedoval guverner Banke Slovenije.

 

Odbor bo lahko pripravljal tri različne usmeritve, in sicer glede na resnost motnje, zaznane v finančnem sistemu. Usmeritve bodo namenjene posameznim nadzornim organom, pristojnim za področje z zaznano motnjo. Morebitno neupoštevanje usmeritev odbora bo moral nadzorni organ obrazložiti odboru. Usmeritev ne posega v neodvisnost nadzornega organa, saj se le-ta lahko odloči in usmeritve ne upošteva. V tem primeru mora nadzorni organ svoje neupoštevanje usmeritve obrazložiti. Usmeritve in njihovo izvajanje upošteva načelo "ukrepaj ali pojasni" (Act or Explain), ki dopušča možnost, da naslovnik usmeritve z obrazložitvijo odboru pojasni razloge za neupoštevanje usmeritev.

 

Možne usmeritve so:

  • priporočila pri zaznavi, da bi lahko prišlo do motnje v finančnem sistemu,
  • opozorila, kadar je do motnje že prišlo in bi lahko imela posledice za finančni sistem,
  • navodilo, kadar odbor ugotovi, da motnja že ima posledice za finančni sistem.

 

Neodvisnost odbora se zagotavlja z določitvijo članov odbora z glasovalno pravico. Guverner Banke Slovenije in viceguverner, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev in njegov namestnik ter direktor Agencije za zavarovalni nadzor in njegov namestnik so namreč neodvisni pri opravljanju svojih nalog in niso vezani na sklepe kogar koli. Neodvisnost omenjenih članov odbora z glasovalno pravico je sicer določena že v področnih zakonih (Zakon o Banki Slovenije, Zakon o trgu finančnih instrumentov in Zakon o zavarovalništvu).

 

Odbor mora enkrat letno poročati Državnemu zboru Republike Slovenije, in sicer do 30. junija za preteklo leto.

 

Vir: MF

 

 

Vlada sprejela predlog novele Zakona o finančnih zavarovanjih

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih in ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

 

Predlagana sprememba Zakona o finančnih zavarovanjih (ZFZ) predvideva postopek notarske prodaje nepremičnin, ki temelji na neposredno izvršljivem notarskem zapisu. V predlogu spremembe ZFZ je opredeljen postopek notarske prodaje za upniško-dolžniška razmerja, v katerih je vsaj ena stranka kreditna institucija. Notarska prodaja se opravi na zahtevo upnika ob izpolnitvi pogojev, ki so določeni v notarskem zapisu. Postopek notarske prodaje predvideva notarjev poziv dolžnika k plačilu terjatve, ob dolžnikovi pasivnosti pa nadaljevanje postopka z objavo javnega vabila k dajanju ponudb, na podlagi katerih se izbere najugodnejša. Če ponudbe ne presegajo izhodiščne cene, ki znaša 70 % ocenjene vrednosti nepremičnine, lahko hipotekarni upnik prevzame nepremičnino po izhodiščni ceni.

 

Poglavitne rešitve novele so:

  • ureditev postopka notarske prodaje nepremičnin na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa za upniško-dolžniška razmerja, v katerih je vsaj ena stranka kreditna institucija;
  • zahteva upnika za notarsko prodajo ob izpolnitvi pogojev, ki so določeni v notarskem zapisu;
  • poziv notarja dolžniku za plačilo zapadle terjatve;
  • objava javnega vabila k dajanju ponudb, na podlagi katerih se nato izbere najugodnejša;
  • dodelitev nepremičnine najboljšemu ponudniku oziroma hipotekarnemu upniku po izhodiščni ceni, če v postopku dajanja ponudb ni bilo boljše ponudbe in če hipotekarni upnik izkoristi to upravičenje; določnejša in jasnejša ureditev določenih pravnih razmerij v okviru obstoječih določb ZFZ.

 

Vir: MF

 

 

Tradicionalni slovenski zajtrk in Priporočila za javno naročanje živil

Vlada RS se je seznanila z letošnjo izvedbo tradicionalnega slovenska zajtrka (TSZ), ki bo v petek, 15. novembra, v vrtcih in osnovnih šolah. Vlada se je seznanila tudi s Priporočili za javno naročanje živil, ki opredeljujejo usmeritve glede naročanja sezonskih živil, vključevanja zahtev o kakovosti živil v postopke javnega naročanja in načina uresničevanja načela kratkih verig pri javnem naročanju. Vlada priporoča javnim zavodom na področju vzgoje in izobraževanja ter na drugih področjih, da pri naročanju živil upoštevajo usmeritve iz priporočil.

 

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) bo za namen nakupa živil za TSZ zagotovilo finančna sredstva v višini do 130.000 evrov. TSZ je sestavljen iz kruha, mleka, masla, medu in jabolka. Iz evalvacije projekta, pozitivnih odzivov s strani vrtcev in šol ter tudi drugih institucij in ob upoštevanju, da se z izvajanjem projekta sledi oziroma uresničuje javni interes, je s projektom treba nadaljevati. Projekt je tudi dober povezovalni mehanizem več sistemov (s tem pa na primer tudi resorjev, institucij in panog), ki skupaj delujejo v isto smer. V letu 2013 so bile že izvedene nekatere aktivnosti, in sicer akcija Sejemo slovenska avtohtona semena, v okviru katere je bilo šolam in vrtcem podarjen zavojček šestih vrst semen. S to akcijo je MKO želel ozaveščati o pomenu samooskrbe s semeni in ohranjanju slovenskih avtohtonih vrst semen.

 

MKO je v sodelovanju z Ministrstvom za finance pripravil tudi Priporočila za javno naročanje živil, ki bodo v pomoč osebam, ki v vzgojno-izobraževalnih zavodih in drugih javnih zavodih vodijo postopke javnega naročanja za izbiro dobaviteljev živil. Priporočila opredeljujejo, katere zahteve glede kakovosti živil vključiti v postopek javnega naročanja in kako preverjati, da ponudba in dobavljena živila izpolnjujejo te zahteve. Priporočila opredeljujejo tudi možne načine naročanja živil in napotujejo javne naročnike k naročanju sezonskih živil ter uresničevanju načela kratkih verig v prehranski verigi, s čimer se zagotavlja večja kakovost in varnost hrane, ki jo uživajo otroci, hkrati pa se povečuje delež lokalne oskrbe.

 

Vir: MKO

  • Celotno sporočilo za javnost ( doc (314 KB))/( pdf (216 KB))