Sporočilo za javnost

30.9.13

26. redna seja Vlade RS

Vlada sprejela Proračunski memorandum za leti 2014 – 2015 ter določila Predlog sprememb proračuna RS za leto 2014 in Predlog proračuna RS za leto 2015


Vlada RS je na današnji redni seji določila Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2015.

Vlada s proračunskim načrtovanjem za prihodnji dve leti nadaljuje z ukrepi prestrukturiranja in omejevanja izdatkov ter spodbujanja prejemkov, ki v dani javnofinančni situaciji zagotavljajo dodatne prihodke z minimalno omejitvijo gospodarske rasti in izboljšanim izpolnjevanjem davčnih obveznosti.

Leto 2014

Predlog sprememb proračuna za leto 2014 sledi cilju znižanja proračunskega primanjkljaja na raven 3 % BDP ali 1 milijardo EUR.

Proračunski prihodki

Prihodki so načrtovani na ravni 8,62 milijarde EUR ali 212,5 mio EUR več kot v sprejetem proračunu za leto 2014 zlasti iz naslova ukrepov na področju:

  • obdavčitve nepremičnin,
  • omejevanja sive ekonomije (predvsem pri dohodnini, davku od dohodkov pravnih oseb, DDV in trošarinah)
  • ustavitev zniževanja stopnje davka na dohodke pravnih oseb,
  • učinka povečanja stopenj DDV…


Z namenom pridobitve čim več dodeljenih evropskih sredstev so že od leta 2013 naprej na razpolago t.i. dodatne pravice porabe za financiranje rezervnih projektov v višini 460 mio EUR. Prihodki EU se načrtujejo glede na razpoložljivi okvir, ki ga ima Slovenija.

Proračunski odhodki

Odhodki se načrtujejo v obsegu 9,64 milijarde EUR ali 322 mio EUR več kot v sprejetem proračunu za leto 2014. V primerjavi z letom 2013:

  • se znižujejo stroški dela na podlagi na Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ;
  • se pri vseh kategorijah zmanjšujejo izdatki za blago in storitve;
  • transferi posameznikom in gospodinjstvom so na podobni ravni;
  • zagotavljajo se transferi za ZPIZ;
  • za transfere posrednim proračunskim uporabnikom se namenja 10 mio EUR več;
  • investicijski odhodki in transferi so za 144 mio EUR večji.


Financiranje proračunskih programov na doseženi ravni se zagotavlja tudi z zadolževanjem, kar se izkazuje v naraščanju odhodkov za obresti, za katere bo v letu 2014 potrebno nameniti 942 mio EUR. Večji obseg obresti pomeni omejevanje razpoložljivih sredstev za druge proračunske vsebine.

Bilanca B oz. Račun finančnih terjatev in naložb z glavnimi ukrepi v obsegu 1,6 milijarde EUR:

  • Dokapitalizacija bank v delu, ki ne bo realiziran že v letu 2013. Začetek prenosa slabih terjatev na DUTB ter vzporedna dokapitalizacija sta bila sicer planirana do konca leta 2013, vendar je potrebno počakati na rezultate izvedbe kompleksnih obremenitvenih testov in pregleda kakovosti sredstev bank, ki jih skladno s priporočili Sveta EU izvajajo zunanji izvajalci.
  • Reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah v obliki državnih podpor kot npr. dokapitalizacija ter sanacija podjetij in spodbujanje tehnološko razvojnih projektov skozi finančni inženiring v okviru programov SID banke.


Leto 2015

Predlog proračuna za leto 2015 se načrtuje na ravni 2,5 % BDP, kar pomeni 848 mio EUR.

Proračunski prihodki

Prihodki so načrtovani na ravni 8,64 milijarde EUR, kar je primerljivo z oceno prihodkov za leto 2014, saj se ne načrtujejo nove davčne obremenitve temveč nadaljevanje ukrepov iz preteklih let.

Proračunski odhodki

Odhodki se načrtujejo v višini 9,5 milijarde EUR ali 144 mio EUR manj kot v letu 2014:

  • Ker določeni ukrepi, ki vplivajo na stroške dela v letu 2015 ne veljajo več oziroma niso dogovorjeni (znižana vrednost plačnih razredov, ne izplačevanje delovne uspešnosti, regres za letni dopust,…), bo morala vlada ponovno pristopiti k pogajanjem s sindikati javnega sektorja.
  • Zagotavljajo se transferi za ZPIZ.
  • Postopno se povečujejo sredstva za programe Večletnega finančnega okvira 2014-2020 oz. nove finančne perspektive EU.
  • Glede na obveznosti iz naslova zadolževanja za financiranje proračunskih vsebin dodatno za obresti nameniti 22 mio EUR več kot v letu 2014 oz. dobrih 100 mio EUR več kot je bilo predvideno za obresti v rebalansu proračuna 2013.

 

Predlog 2014 in 2015 po politikah ( tabela v pdf (100 KB))

 

Predlog 2014 in 2015 po predlagateljih finančnih načrtov ( tabela v pdf (106 KB))

 

Vir: MF



Vlada sprejela Program ekonomskega partnerstva


Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Program ekonomskega partnerstva, ki bo posredovan Evropski komisiji. S Programom se bo seznanil tudi Državni zbor RS.

Usmeritve ekonomske in fiskalne politike Republike Slovenije za obdobje 2013 - 2016 so določene v Nacionalnem reformnem programu in v Programu stabilnosti, ki sta bila sprejeta maja 2013. Evropska komisija je oba dokumenta preučila, Svet EU pa je Republiki Sloveniji podal Priporočila Sveta v zvezi z nacionalnim programom reform Slovenije za leto 2013 in mnenje Sveta o programu Slovenije za stabilnost za obdobje 2012 - 2016.

Svet EU je za Slovenijo julija 2013 ugotovil, da še vedno obstaja presežni javnofinančni primanjkljaj. Slovenija je zato skladno z uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju dolžna pripraviti Program ekonomskega partnerstva s konsolidacijsko strategijo.

Namen dokumenta je seznanitev z izvajanjem priporočil Evropskega sveta in predstavitev prednostnih ukrepov in politik za zagotovitev učinkovitega in trajnega zmanjšanja čezmernega primanjkljaja.

Ključni ukrepi iz Programa ekonomskega partnerstva so:

  • omejitve izdatkov za blago in storitve,
  • prestrukturiranje subvencij (dodatna sredstva za kreiranje delovnih mest skozi subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom),
  • sredstva za investicijske projekte (več za investicije v železniško infrastrukturo ob hkratnem zmanjšanju sredstev investicijskih transferov iz državnega proračuna),
  • optimizacija delovanja proračunskih uporabnikov,
  • omejevanje višine prenosa namenskih sredstev proračuna z namenom selektivnega načrtovanja in časovno realne izvedbe projektov,
  • javna naročila (skupna naročila na ravni državne uprave, združevanje organizacije dela in informatizacije nabav in tudi naročil na področju zdravstvene blagajne in lokalne samouprave.

 
Na strani prihodkov pa je Republika Slovenija uvedla povišanje davka na dodano vrednost, z letom 2014 bo ustavila zniževanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v višini 17 odstotkov. Pri dohodnini se predvideva odpravo avtomatičnega usklajevanja davčnih olajšav in neto letnih davčnih osnov z rastjo cen življenjskih potrebščin. Pripravlja se obdavčitev nepremičnin, uveljavljen je davek na loterijske srečke.

Za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti je Vlada RS sprejela celovit nabor ukrepov za omejevanje sive ekonomije in povečanje učinkovitosti pobiranja in izterjave davkov. Ključna področja ukrepanja so: 

  • nadzor gotovinskega poslovanja - uvedena strožja določila glede uporabe računalniških programov za evidentiranje prometa v smislu davčnih blagajn, 
  • omejevanje gotovinskega poslovanja,
  • preprečevanje zaposlovanja in dela na črno,
  • okrepitev in boljša povezanost inšpekcijskih služb,
  • sistem graditve in preprečevanja črnih gradenj,
  • sektorski ukrepi za izboljšanje ureditve in evidenc na področju dela in poslovanja v zdravstvu, gozdarstvu, vinarstvu, pekarstvu, turizmu, prevoznih storitvah, rudarstvu, letalstvu, trgovanju z umetninami, glasbeni dejavnosti,
  • spodbujanje občutka zavezanosti. Dvig davčne kulture in spodbujanje prostovoljnega plačevanja davkov s celovito komunikacijsko strategijo ob okrepitvi zavedanja vseh državljanov o pomenu sive ekonomije in o njenih posledicah.


Na podlagi priporočila Sveta EU poteka v Sloveniji pregled kakovosti sredstev na ravni bančnega sistema in izvedba obremenitvenih testov "od spodaj navzgor". Pregled kakovosti zajema preverjanje popolnosti in celovitosti podatkov, pregled posameznih kreditnih poslov, razvrščanje klientov in poslov glede na boniteto in podrobno vrednotenje kreditnih zavarovanj. Cilj izvedbe obremenitvenih testov je ocena morebitnih potreb po kapitalu v razmerah osnovnega scenarija in v razmerah povečanih makroekonomskih neravnovesij za obdobje od leta 2013 do leta 2015. Na podlagi končnega poročila Vlada RS načrtuje izvedbo prenosa dela slabe aktive treh največjih bank na Družbo za upravljanje terjatev bank v skladu s pravili državnih pomoči v EU. Vzporedno bo zagotovljena tudi kapitalska ustreznost bank.

Slovenija je pregledala regulativni okvir za banke in za  njegovo okrepitev sprejela več novel Zakona o bančništvu in Zakona o finančnih konglomeratih, sprejet pa je bil tudi Zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju ZUKSB). Slovenija je okrepila pristojnosti Banke Slovenije ter uvedla dodatne ukrepe za povečanje osnovnega kapitala banke.

Vir: MF

 

 

Vlada se je seznanila s poročilom družbe SOD


Danes se je Vlada RS v zaprtem delu svoje seje seznanila s poročilom družbe SOD o aktivnostih, ki so bile od sprejema privatizacijskega paketa do danes izvedene za prodajo posameznih naložb, ter okvirno časovnico aktivnosti, ki jih bo družba SOD potrebovala za prodajo posameznih podjetij.

 


Celotno sporočilo za javnost ( doc (212 KB)) ( pdf (124 KB))