Sporočilo za javnost

10.10.13

28. redna seja Vlade RS

Spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

 

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Preloga zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejem po rednem postopku

 

Spremembe zakona so potrebne: 

 

  1. Zaradi prenosa (implementacije) evropskega pravnega reda v slovensko zakonodajo in skladno z evropsko direktivo zmanjšanja neenakosti med ženskami in moškimi na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja
  2. Potreba po določenih spremembah se je v vseh teh letih izvajanja zakona pokazala tudi v praksi  (gre za poenostavitev dela na centrih  za socialno delo, zmanjšanje administrativnih bremen, gre za spremembo terminologije s katero se želimo uporabnikom bolj približati, večje razumevanje zakona, redakcije.... )
  3. Potrebno je urediti pravice socialnim staršem in poenotiti postopke in tudi pravice 

 

Ključne spremembe:

 

Zaradi velikega nasprotovanje javnosti neprenosljivosti starševskega dopusta 30 dni za očete, smo to iz osnutka zakona brisali in pripravili novi sistem ureditve dopustov od rojstvu otroka:

 

Materinski dopust (prej porodniški dopust), ostaja 105 dni. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater vseh 130 dni starševskega dopusta. 

 

Spremenjeni zakon  predvideva 15 dni očetovskega dopusta kot do sedaj (ob rojstvu dojenčka, skupaj z mamo) na novo pa dodajamo 15 dni (plačanega) očetovskega dopusta po poteku starševskega dopusta, po enem letu - to pomeni, da podaljšujemo celotno trajanje dopustov ob rojstvu otroka iz 12 na 12,5 meseca

 

Zakon predvideva časovni odmik uveljavitve te novosti (v 3 letih po letu, ki sledi rasti BDP-ja 2,5%, se vsako leto zniža za 25 dni neplačanega očetovskega dopusta in doda 5 dni plačanega).

 

Ostale novosti zakona:

 

  • podaljšanje pravice do dela s krajšim delovnim časom v primeru dveh otrok, namesto do 6 leta starosti otroka, sedaj do končanega prvega razreda, pri čemer je leto pravice neprenosljiva pravica vsakega od staršev
  • zvišanje otroškega dodatka v enostarševskih družinah z 10% na 30 %
  • uskladitev terminologije z mednarodnimi dokumenti (prej: porodniški dopust, očetovski dopust in dopust za nego in varstvo otroka; sedaj: materinski dopust, očetovski dopust, starševski dopust)
  • boljša ureditev pravic za socialne starše. Direktiva 2010/18/EU zahteva od nacionalnih držav, da uredijo posvojiteljski dopust na enak način, kot to velja za starševski dopust za biološke starše (260 dni) v primeru posvojitve otroka do njegove starosti 8 let.
  • zakon bolje ureja pravice za socialne starše, ki dejansko otroka negujejo in varujejo - npr. pravica do krajšega delovnega časa in delnega plačila za izgubljen dohodek tudi za rejnike in skrbnike, očetovski dopust (če ga ne koristi biološki oče) tudi za osebo, ki za otroka dejansko skrbi, darilo ob rojstvu novorojenčka tudi za posvojitelje, skrbnike ipd.
  • uskladitev zakonodaje z Evropsko socialno listino iz izpeljave iz Zakona o delovnih razmerjih: Zakon uvaja nadomestilo za čas dojenja eno uro dnevno do 18 meseca starosti:
    • do devetega meseca z nadomestilom v višini 1/8 minimalne plače
    • do 9 - 18 meseca s plačilom prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače brez nadomestila
  • Zmanjšanje administrativnih bremen za delodajalce (oproščeni zahtev izpolnjevanja osnov za odmero nadomestila pri dopustih, sporočanje glede prenesenega dopusta)
  • poenostavitev dela za centre za socialno delo. Delo na centrih bo enostavnejše in cenejše (navadno vročanje, črtanje možnosti za uveljavljanje otroškega dodatka za nazaj)
  • poenotenje vsebine pravic in rokov - zakon predvideva pravice do družinskih prejemkov, razen pravice do dodatka za nego otroka in dodatka za veliko družino, za otroke do starosti 18 let, pravice, ki so bile vezane na starost otroka 6 ali 8 oz. 10 let, pa predlog zakona poenoti na končan 1. razred.

 

Vir: MDDSZ

 

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja

 

Vlada RS je sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja. S spremembami zakona se slovenska zakonodaja usklajuje z evropsko, odpravljene bodo nekatere kršitve, ki jih ugotavlja Evropska komisija, ustanavlja pa se tudi Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja kot posvetovalno telo ministra, pristojnega za okolje. Sprememba zakona prinaša tudi nekatere izboljšave pri inšpekcijskem nadzoru.

 

Predlog zakona vsebuje ustanovitev Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja kot posvetovalnega telesa ministra, pristojnega za okolje. Svet ima štirinajst članov, ki jih imenuje minister za pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Svet obravnava in sprejema stališča ter daje mnenja in pobude ministru zlasti o stanju in trendih na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja doma in v tujini, strategijah, programih in načrtih na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja, zakonodajnem urejanju varstva okolja in trajnostnega razvoja, delovanju države in občin v zvezi z varstvom okolja in trajnostnega razvoja, posameznih perečih vprašanjih obremenjevanja okolja in trajnostnega razvoja ter pobudah javnosti.

 

Predlog zakona bo olajšal nevladnim organizacijam pridobitev statusa NVO, ki deluje v javnem interesu. Namesto petih let delovanja bodo zahtevana le tri leta, prav tako pa ni več pogoj, da mora delovati na območju cele države. Takšna rešitev sledi tudi zahtevi Evropske komisije glede prenosa Direktive o zagotavljanju udeležbe javnosti pri sprejemanju določenih planov in programov.

 

S predlaganimi spremembami bodo tudi odpravljene kršitve, ki jih ugotavlja Evropska komisija glede prenosa Direktive o industrijskih emisijah, Direktive o sistemu Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, Direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, Direktive o zagotavljanju udeležbe javnosti pri sprejemanju določenih planov in programov, ki se nanašajo na okolje in dopolnitvah, ki se nanašajo na udeležbo javnosti in dostop do pravice ter Direktive EU o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida. Sprejem predlaganega zakona po nujnem postopku bo prispeval k temu, da se kar najhitreje odpravijo navedene kršitve prava EU in zmanjša možnost, ko bi Evropska komisija postopke proti Sloveniji stopnjevala ter da ne bo vložila tožb za izrek denarnih kazni oz. da Sodišče ne bo izdalo obsodilne sodbe na plačilo denarnih kazni. Najvišja denarna kazen za vsako ugotovljeno kršitev, ki jo potrdi Sodišče, znaša do 36.000 eur/dan, in sicer od dneva kršitve pa do odprave kršitve, pavšalni znesek kazni pa lahko znaša do 2.900.000 eur.

 

Zaradi zahtev Evropske komisije glede prenosa Direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje je v predlaganem zakonu predviden predhodni postopek ugotavljanja, ali je za določen poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Prav tako je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predvideno preverjanje izpolnjenosti pogojev iz okoljevarstvenega soglasja v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

S spremembo zakona se v sistemu trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov opušča državni načrt razdelitve emisijskih kuponov kot prevladujoči sistem za brezplačno razdelitev emisijskih kuponov, saj ga nadomešča dražba kot prevladujoči način in tkim. seznam naprav, ki lahko na podlagi predpisa EU pridobijo določeno količino emisijskih kuponov brezplačno do leta 2020 oz. 2027. Sredstva, pridobljena z dražbo emisijskih kuponov, bodo predvidoma prihodek Podnebnega sklada kot proračunskega sklada države. Sredstva se bodo porabljala v skladu s programom, ki ga bo sprejela vlada, vseboval pa bo izvedbo ukrepov, povezanih s podnebnimi spremembami.

 

Sprememba zakona uvaja tudi institut inšpekcijskega načrta, ki ga mora v zvezi z napravami kot mogočimi onesnaževalkami večjega obsega pripraviti inšpekcija, pristojna za okolje. Inšpekcija bo na podlagi inšpekcijskega načrta pripravljala programe za redne okoljske preglede, ki vključujejo določitev pogostosti inšpekcijskih ogledov naprav na kraju samem. Predlog zakona vključuje v nadzor tudi carinske organe. Predpisi, ki jih bo vlada izdala na podlagi zakonskih pooblastil, bodo natančneje določili naloge carinskih organov. Carinski organi bodo predvidoma dobili nekatere naloge pri nadzoru nad izvrševanjem predpisov, ki jih sprejema vlada zaradi določanja okoljskih dajatev.

 

Glede shranjevanja ogljikovega dioksida pa je v predlaganem zakonu določeno, da je geološko shranjevanje ogljikovega dioksida na celotnem ozemlju RS prepovedano. V predlaganem zakonu je urejeno tudi zbiranje osebnih podatkov o uporabnikih obvezne državne gospodarske javne dimnikarske službe.

 

Vir: MKO

 

 

Vlada določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu in ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

 

Glavni namen sprememb oziroma dopolnitev zakona, ki ureja bančništvo, je uvedba možnosti prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke kot izrednega ukrepa, ki ga lahko banki izreče Banka Slovenije. S tem naj bi tudi delničarji banke in drugi upniki v čim večji meri prispevali k prestrukturiranju banke, ki se sooča z okoliščinami povečanega tveganja, zaradi katerih bi bila ogrožena stabilnost finančnega sistema. V ta namen se v zakonu zlasti definirajo kvalificirane obveznosti, ki so lahko predmet prenehanja ali konverzije v navadne delnice banke, nadalje se podrobneje urejajo naloge izredne uprave (poročanje Banki Slovenije, izdelava načrta reorganizacije banke), pristojnosti Banke Slovenije ter način izvedbe tega izrednega ukrepa. 

Namen zakona je omogočiti izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank v skladu z ZUKSB in tako posledično zvišati bonitetne ocene države in posameznih bank. Evropska komisija (DG COMP) je Republiki Sloveniji sporočila, da se bodo za izvedbo ukrepov v slovenskih bankah uporabljala nova pravila o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize. Nova pravila vključujejo določbe o porazdelitvi bremena med delničarji in podrejenimi upniki, kar po sedanji zakonodaji v Republiki Sloveniji ni mogoče. Z delitvijo bremen med delničarje in podrejene upnike se državna pomoč omeji na najmanjšo potrebno in zmanjšajo potrebni izdatki iz državnega proračuna.

 

Cilji predlaganih sprememb in dopolnitev zakona so:

  • uvesti in natančneje določiti ukrep prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke tako, da finančna stabilnost ni ogrožena,
  • vzpostaviti kapitalsko ustreznost in druge pogoje za poslovanje bank,
  • zagotoviti varnost depozitov in preostalega nepodrejenega dolga,
  • zagotoviti boljše pogoje za imetnike podrejenega dolga v primerjavi s stanjem, kjer bi bil nad banko začet postopek stečaja.

 

V skladu z ZFPPIPP se postopek prisilne poravnave vodi zato, da se dolžniku, ki je postal insolventen, omogoči finančno prestrukturiranje, na podlagi katerega postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben in se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Takšnemu cilju sledi tudi predlog zakona, ki določa, da ob prenehanju ali konverziji noben upnik ne utrpi večjih izgub, kot bi jih, če bi prišlo do stečaja banke. V sedanjih gospodarskih razmerah obstaja veliko tveganje, da zaradi prisilnih prodaj premoženje banke ne bi zadoščalo za poplačilo vseh terjatev upnikov, saj so tudi likvidna sredstva postala težje prodajljiva in jih je treba prodati z diskontom. V zakonu so tudi določbe, ki omogočijo izvedbo ukrepov samo, če obstajajo realne možnosti, da bo uporaba tega ukrepa v povezavi s preostalimi ukrepi ponovno vzpostavila kapitalsko ustreznost in druge pogoje za poslovanje v skladu s pravili o upravljanju tveganj oziroma bo v banki izveden ukrep nadzorovane likvidacije.

 

V skladu z ZFPPIPP da mnenje glede insolventnosti dolžnika in verjetnosti uspešnega finančnega prestrukturiranja ter ugodnejših pogojev plačila pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja. V predlogu zakona pa izredni ukrep prenehanja ali konverzije sproži Banka Slovenije, s čimer se zagotovi dodatna kakovost odločitve.

 

Vir: MF

 

 

Zakon o zdravilih 

 

Vlada je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o zdravilih in ga pošilja v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

 

Pomemben razlog za čimprejšnje sprejetje novega Zakona o zdravilih je prenos Direktive 2010/84/EU in Direktive 2012/26/EU glede farmakovigilance ter Direktive 2011/62/EU glede preprečevanja vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo v slovenski pravni red.

 

Pravila o farmakovigilanci so potrebna za varovanje javnega zdravja, da se preprečijo, odkrijejo in ocenijo neželeni učinki zdravil, ki so v prometu, saj je celotni varnostni profil zdravil znan šele potem, ko so bila zdravila dana v promet. V Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU) je bila na podlagi izkušenj podana ocena, da je treba sprejeti ukrepe za izboljšanje izvajanja zakonodaje o farmakovigilanci zdravil v celotni EU.

 

V zadnjih letih se je v EU povečalo število odkritih zdravil, ki so ponarejena, kar zadeva njihovo istovetnost, zgodovino ali vir. Ta zdravila po navadi vsebujejo sestavine slabše kakovosti ali ponarejene sestavine, ne vsebujejo sestavin ali pa jih vsebujejo v napačnih odmerkih, zaradi česar zelo ogrožajo javno zdravje. Ponarejena zdravila ne prihajajo do bolnikov samo po nezakonitih poteh, temveč tudi po zakoniti dobavni verigi. Današnja distribucijska veriga je vedno bolj zapletena in vključuje številne udeležence. Ponarejanje zdravil je svetovni problem, ki zahteva učinkovito mednarodno usklajevanje in sodelovanje. Direktiva 2011/62/ES in predlog novega zakona o zdravilih prinašata vrsto ukrepov in obveznosti držav članic EU in udeležencev v proizvodnji in prometu z zdravili z namenom, da se prepreči vstop ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo.

 

Predlog zakona vsebuje tudi določbe o razmejitvi med industrijsko izdelanimi zdravili in galenskimi zdravili. Ta razmejitev je nujno potrebna, kar se je pokazalo tudi v praksi in jo imajo tudi nekatere druge države članice EU.

 

Na novo se ureja področje o pogojih za vnos oziroma uvoz zdravil za osebno uporabo, opredeljena je pristojnost za določanje anatomsko-terapevtske klasifikacije zdravil, na novo se ureja področje esencialnih in nujnih zdravil.

 

Zakon na novo ureja tudi področje nerutinsko pripravljenih zdravili za napredno zdravljenje ter zdravil, ki so v prometu brez izdanega dovoljenja za promet, področje sočutne uporabe zdravil, ki so v centraliziranem postopku za pridobitev dovoljenja za promet, donacije zdravil in sporočanje podatkov o predpisovanju, izdaji in porabi zdravil.

 

Predlog zakona tudi bolj pregledno ureja področje pristojnosti, naloge in položaj farmacevtskih inšpektorjev ter pristojnosti in naloge Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, ki ima poleg pristojnosti na področju zdravil tudi z drugimi zakoni naložene pristojnosti.

 

Predlog zakona ureja tudi področje neintervencijskih kliničnih preskušanj s ciljem, da bi se zmanjšalo število zlorab ter preprečilo neprimerno financiranje predpisovanja zdravil v breme javnih sredstev s strani proizvajalcev zdravil.

 

Neintervencijsko klinično preskušanje za zdravilo, ki je že pridobilo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji ali po centraliziranem postopku na območju EU, se bo smelo izvajali le na podlagi predhodne odobritve organa pristojnega za zdravila (JAZMP). V neintervencijskem kliničnem preskušanju bodo smeli sodelovati le zdravniki, ki bodo za to dobili soglasje svojega delodajalca. Plačilo zdravniku za sodelovanje pri ter preskušanjih, v delu, ki bo potekalo v njegovem delovnem času, ne bo dovoljeno. V kolikor bo zdravnik opravil del te študije v sojem prostem času, bo plačilo omejeno zgolj na strošek za delo v njihovem prostem času in v zvezi s tem nastale stroške.

 

Zdravnik pa bo moral pacienta seznaniti, da bo prejemal zdravilo, ki bo vključeno v preskušanje.

 

Izvajanje neintervencijskega kliničnega preskušanja ne bo smelo spodbujati predpisovanja ali uporabe zdravila. Vključitev pacienta v neintervencijsko klinično preskušanje tudi ne bo smelo biti razlog za zamenjavo zdravila, ki ga pacient že prejema in so z njim doseženi pričakovani terapevtski rezultati.

 

Vir: MZ

 

 

Vlada RS sprejela predlog novele Zakona o prekrških

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1I), ki ga bo v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Državnemu zboru RS.

 

Na predlog Vrhovnega sodišča RS se predlaga sprememba ureditve, ki naj bi začela veljati s 1. 1. 2014, in ki predvideva prenos pristojnosti za odločanje v postopkih o prekršku na drugi stopnji ter za odločanje o sporih o pristojnosti med okrajnimi sodišči izključno na Višje sodišče v Celju. S sprejetjem predloga ZP-1I se navedeni prenos ne bi opravil, s čimer bi sledili predlogu Vrhovnega sodišča RS in se izognili nastanku dodatnih finančnih posledic za državni proračun ter ohranili obstoječ sistem reševanja zadev na področju prekrškov na višjih sodiščih, ki po navedbah Vrhovnega sodišča RS poteka tekoče.

 

Zaradi nujnosti začetka veljave predloga s 1. 1. 2014 se predlaga da se predlog novele v Državnem zboru obravnava po skrajšanem postopku.

 

S spremembami in dopolnitvami se ZP-1 usklajuje tudi s predlogoma novel Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki sta v postopku obravnave v Državnem zboru ter s predlogom novega Energetskega zakona, ki je v postopku medresorskega usklajevanja.

 

Pri ostalih spremembah in dopolnitvah, vsebovanih v predlogu ZP-1I, gre za manjše spremembe in dopolnitve, ki so potrebne zaradi težav, do katerih prihaja v praksi, in so bile predlagane s strani prekrškovnih in pravosodnih organov.

 

Vir: MP

 

 

Vlada sprejela Program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013-2018

 

Vlada Republike Slovenije je danes na redni seji sprejela Program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013-2018. Določila je obseg sredstev po posameznih letih izvajanja tega programa, in sicer za leto 2014 6,5 milijona evrov, po 6,4 milijona evrov v letih 2015, 2016 in 2017 ter 6,3 milijona evrov v letu 2018. Prav tako je vlada imenovala delovno skupino za spremljanje izvajanja ukrepov razvojne podpore na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in ukrepov razvojne podpore po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015. Predlog programa je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju s pristojnima regionalnima razvojnima agencijama, ki sta pri pripravi programa angažirali tudi širok krog razvojnih institucij v obeh regijah.

 

Vlada Republike Slovenije je 20. junija 2013 obravnavala poročilo o slabem stanju v gospodarstvu Maribora. S stopnjevanjem gospodarske krize je brezposelnost presegla kritično mejo, ki jo določa Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Vlada je tudi v tem primeru ravnala enako kot v primerih Pomurja in Pokolpja ter Maribor s širšo okolico določila za problemsko območje z visoko brezposelnostjo (gre za območje, ki se iz Mestne občine Maribor širi na sosednje občine Ruše, Pesnica, Kungota, Hoče-Slivnica in Selnica ob Dravi ter prek Pohorja in ob reki Dravi na Koroško do občin Podvelka, Ribnica na Pohorju in Radlje ob Dravi).


V ta namen je sprejela 7 ukrepov razvojne podpore v skupni vrednosti 66,2 milijona evrov.

 

Prvi sklop se nanaša na (i) povračila plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost za nove zaposlitve, (ii) davčne olajšave za zaposlovanje in (iii) davčne olajšave za investiranje. Drugi sklop predstavljata ukrepa: (a) spodbude za trajnostni razvoj podeželja in (b) garancije Javnega sklada za regionalni razvoj prek regijske garancijske sheme. Najpomembnejši ukrep pa je Program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013 do 2018, ki ga je vlada sprejela na današnji seji.

 

Program v skupni vrednosti 32 milijonov evrov je ciljno usmerjen v neposredno pomoč podjetjem in brezposelnim. Podpira nove razvojne projekte v podjetjih in lajša breme gospodarjenja za obstoječe programe podjetij. V okviru šestih instrumentov se bodo izvajale naslednje aktivnosti:

  • sofinanciranje večjih začetnih investicij in raziskovalno-razvojne dejavnosti v podjetjih (vrednost sofinanciranja države v višini do 500.000 evrov);
  • sofinanciranje manjših začetnih investicij (vrednost sofinanciranja države do 50.000 evrov) kot nadgradnja regijske garancijske sheme;
  • mikrokrediti Slovenskega podjetniškega sklada s prilagojenimi pogoji za problemsko območje;
  • subvencioniranje obrestne mere po pravilu "de minimis" (do 200.000 evrov) za obstoječe in/ali nove komercialne kredite  podjetij. Subvencija predstavlja do 50 % skupne obrestne mere za kredite, ki v času izvajanja programa še niso zapadli;
  • aktiviranje prebivalstva za podjetništvo in revitalizacija podjetniškega okolja (vzpostavitev in podpora delovanju "coworking prostora");
  • usposabljanje brezposelnih za podjetništvo v okviru projekta "Podjetno v svet podjetništva";
  • podpora pri poslovanju in razvoju podjetij za tiste, ki so realizirali svojo podjetniško idejo. Ciljna skupina so t.i. "start-up" podjetja in delujoča podjetja s potencialom za rast;
  • promocija gospodarstva ter Podravske in Koroške regije za privabljanje tujih in domačih vlagateljev.

 

S sprejetimi ukrepi želi vlada na območju Maribora s širšo okolico za gospodarstvo ustvariti primerljive pogoje, kot jih imajo podjetja v Pomurju na podlagi posebnega pomurskega zakona. Vlada se je odzvala hitro in z ukrepi, ki so - času primerno - prav vsi usmerjeni v pomoč gospodarstvu.

 

Sicer pa bodo v že omenjeni delovni skupini, ki bo delovala do izteka ukrepov razvojne podpore po navedenih zakonih, sodelovali:

  • Marko Drofenik, generalni direktor direktorata, pristojnega za regionalni razvoj v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo kot vodja,
  • Jana Ahčin, generalna direktorica davčne uprave Republike Slovenije kot članica,
  • mag. Bojan Žlender, v. d. generalni direktor direktorata, pristojnega za prometno infrastrukturo v Ministrstvu za infrastrukturo in prostor kot član,
  • Damjana Košir, generalna direktorica direktorata, pristojnega za zaposlovanje v Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot članica,
  • Tadeja Kvas Majer, v. d. generalne direktorice direktorata, pristojnega za razvoj podeželja v Ministrstvu za kmetijstvo in okolje kot članica ter
  • Elvira Šušmelj, v. d. generalne direktorice direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih v Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport kot članica.

 

Vir: MGRT

 

 

Vlada sprejela posodobitev Programa za otroke in mladino 2006-2016

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Posodobitev Progama za otroke in mladino 2006-2016 (POM), in sicer za obdobje 2013-2016. Namen posodobitve POM je s strokovno razpravo opredeliti potrebno vizijo prihodnosti slovenskih otrok in mladine ter oblikovati usmeritve in ukrepe za njeno uresničitev na podlagi aktualnih trendov kakovosti življenja otrok in mladine v luči družbenih razmer v Sloveniji.

 

Na področju zdravja je poudarek ukrepov na večji dostopnosti do storitev zdravstvenega varstva ter oceno potencialnih vplivov področnih strategij na zdravje, na posodabljanju izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva in vzgoje za zdravje nosečnic, otrok in mladine v skladu s strokovnimi priporočili, ki temeljijo na dokazih, na razvoju programov in ukrepov za krepitev duševnega zdravja skozi vsa razvojna obdobja in ukrepih v zvezi s prepoznavanjem in obravnavo nasilja nad otroki ter preventiva na področju zdrave spolnosti.

 

Na področju družine bo treba ustvarjati družbeno okolje, kjer bo oblikovanje družine prepoznano v smislu večje konkurenčnosti staršev, kjer bo vzpostavljen boljši odnos podjetij do zaposlenih staršev, poudarek bo tudi na spodbujanju in krepitvi razvoja programov za družine in vse njihove člane, krepitvi mreže družinskih centrov kot podporne oblike mreženja in izmenjave izkušenj ter ustanovitvi vladnega telesa za spremljanje položaja otrok in samega POMa, s čimer bi dali večji poudarek aktivnostim vseh organov.

 

Na področju izobraževanja bo poudarek na  oblikovanju več programov znotraj vzgojno-izobraževalnega (VIZ) sistema za izbiro pravega poklica, na zagotovitvi sistemskih pogojev za uspešnejše dokončanje izobraževanja za otroke iz rizičnih skupin ter na oblikovanju tranzicijskega modela.

 

Področje socialne zaščite bo imelo naslednje prednostne usmeritve: krepitev podpornih socialnih mrež in preventivnih programov, pluralnost storitev, prilagoditev mreže kriznih centrov za mlade konkretnim potrebam uporabnikov, merjenje sprotnih učinkov nove socialne zakonodaje, posebni ukrepi za zmanjševanje revščine in socialne vključenosti.

 

Na področju posebne družbene skrbi za otroke in mladino bodo prednostne naloge naslednje: sprememba predpisov na področju obravnave otrok s posebnimi potrebami, tako da jim bo v čim večji meri omogočeno samostojno življenje, krepitev deinstitucionalizacije kot možnost izbire, razvoj sistema mobilne pomoči za tiste otroke s posebnimi potrebami, ki ne morejo priti v svetovalne centre, prilagoditev programov VIZ za uspešno integracijo otrok s posebnimi potrebami in zagotovitev socialne vključenosti po končanem izobraževanju oziroma usposabljanju, zagotoviti več romskih pomočnic in pomočnikov za večjo vključenost romskih otrok v VIZ, poiskati ustreznejšo namestitev za mladoletne tujce, informirati otroke in mladino v zvezi z trgovino z ljudmi in drugimi rizičnimi pojavi v družbi, sofinanciranje programov reintegracije in resocializacije za otroke z odklonskim vedenjem.

 

Na področju zaščite otrok in mladine pred drogami in nasiljem bo v ospredju: ustanovitev institucije z različnimi strokovnjakinjami in strokovnjaki za celovito obravnavo otroka žrtve ter nudenje takojšnje pomoči, izvedba posebnih oblik namestitve za oškodovane otroke in pospešitev izobraževanja strokovnjakov.

 

Na področju drog bodo v ospredju naslednji cilji: združeni ukrepi za prepovedane droge, alkohol in tobak, poudarek na preventivnih aktivnostih za ciljne skupine, otrokom iz družin z izkušnjo zlorabe alkohola omogočiti strokovno pomoč, preventiva na področju vožnje avtomobila pod vplivom alkohola, doseči zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov in omejiti marketinške aktivnosti na tem področju, programi za opuščanje kajenja za mladostnice in mladostnike.

 

Na področju urejanja prostora bosta v ospredju zagotovitev sistemske vključitve potreb otrok in mladine v strateške dokumente o upravljanju s prostorom in zagotovitev dostopnosti otroških igrišč tudi v popoldanskem času ter med počitnicami.

 

Področje participacije otrok in mladine v postopkih, ki pomembno vplivajo na kakovost njihovega življenja in delovanja, je opredeljeno povsem na novo, saj v Sloveniji doslej nismo namenjali tem aktivnostim potrebne pozornosti.

 

Na področju kulture bo v ospredju načrten razvoj kulturno-umetnostne vzgoje, ki vključuje zagotavljanje dostopnosti kakovostne kulturne ponudbe in večjo vključenost otrok in mladih v kulturi, poseben poudarek bo na razvoju bralne kulture, vključevanje kulture v različnih drugih resorjih (zdravje, družina in sociala, okolje idr.). Kultura za mlade, z mladimi in kultura mladih mora biti pomemben element nacionalne in lokalne politike, kultura mora postati del vsakdanjega življenja otrok in mladih.

 

V prenovljenem POMu so upoštevana tudi priporočila oziroma sklepne ugotovitve Odbora Združenih narodov za otrokove pravice po Konvenciji o otrokovih pravicah, ki jih Odbor za otrokove pravice Republiki Sloveniji podal letos.

 

Pri tem je prednostna naloga osredotočanje na tiste usmeritve in aktivnosti, ki pomenijo spremembe, dopolnitve ali nove rešitve v že rednih aktivnostih državnih in drugih služb na področju skrbi za otroke. Da bo do konkretizacije programa zares prišlo, mu bodo kot sestavni del tudi v prihodnje sledili akcijski načrti z navedbo odgovornih nosilcev, načina in dinamike izvedbe posameznih nalog, oceno potrebnih finančnih sredstev za njihovo uresničevanje ter poročila o uresničevanju razvojnega programa. S soglasjem k dokumentu so se posamezna ministrstva zavezala, da bodo za realizacijo ukrepov v naprej predvideli namenska sredstva.

 

Vir: MDDSZ

 

  • Celotno sporočilo za javnost ( doc (306 KB))/( pdf (234 KB))