Sporočilo za javnost

17.10.13

29. redna seja Vlade RS

Vlada določila besedilo predloga Zakona o davku na nepremičnine

Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o davku na nepremičnine.

 

Predlog zakona uvaja nov sistem davka na nepremičnine, s katerim se nadomesti dosedanja obdavčitev nepremičnin z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, davkom od premoženja in dajatev, ki obremenjuje gozdna zemljišča – pristojbina za vzdrževanje gozdih cest. Predlaga se tudi, da se z uvedbo davka na nepremičnine ukine davek na nepremično premoženje večje vrednosti.  

 

Prihodek od davka na nepremičnine je deljen med občine in državo, in sicer državnemu proračunu pripada 50 % prihodka od obdavčitve nepremičnin po osnovnih davčnih stopnjah, 50 % prihodka pa pripada občinam, na območju katerih se nepremičnine nahajajo. 

 

Predmet obdavčitve so vse nepremičnine, ki so na presečni datum 1. januar leta odmere evidentirane v registru nepremičnin, ali izpolnjujejo pogoje za to, da bi morale biti evidentirane v registru nepremičnin. S tako široko definicijo se v obdavčitev vključujejo vse vrste stavb, pa tudi vse vrste zemljišč, torej tudi kmetijska in gozdna zemljišča. Davčna osnova je posplošena tržna vrednost.

 

Kot zavezanca za davek se določa lastnika, fizično ali pravno osebo. Izjemoma se obveznost plačila davka za nepremičnine v lasti države in občin prenese na upravljavce, in v primeru finančnega lizinga na lizingojemalce, izjema pa je določena tudi za stanovanja, katerih uporaba je na podlagi sodne odločbe prenesena na najemnike. V takem primeru je zavezanec najemnik. 

 

Davka se oprošča nepremičnine v lasti ali v uporabi tujih držav za potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev, v lasti mednarodnih organizacij ali njihovih predstavništev, če tako določajo mednarodne pogodbe, in v lasti institucij EU v Sloveniji. Oprostitev pa velja tudi za nepremičnine, ki so evidentirane kot gospodarska javna infrastruktura (ceste, železnice, vode), razen vodna zemljišča, ki so namenjena opravljanju poslovne in industrijske ali energetske dejavnosti. Davka se oprošča tudi sakralnih objektov (namenjenih bogoslužju – cerkev, molilnica, kapelica) in kulturnih spomenikov ter neplodnih zemljišč in varovalnih gozdov.

 

Zakon določa različne stopnje za različne vrste nepremičnin. Za stanovanjske nepremičnine, v katerih biva zavezanec, ali jih ta daje v odplačni (tržni ali neprofitni) najem (rezidenčne stanovanjske nepremičnine) se predlaga davčna stopnja v višini 0,15 %. Za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine se davčna stopnja poviša na 0,5 %. Za stanovanjske nepremičnine s posplošeno tržno vrednostjo nad 500.000 evrov (rezidenčne in nerezidenčne) pa se dodatno davčna stopnja poveča za 0,25 odstotnih točk. 

 

Za poslovne in industrijske nepremičnine se predlaga stopnja davka v višini 0,75 %, izjemoma pa se za energetske objekte določa nižja stopnja in sicer 0,4 %. 

 

Nižja stopnja davka se določa tudi za kmetijske objekte in sicer 0,3 %, za druge stavbe, kamor se uvrščajo stavbe za javno rabo in za drugo splošno rabo pa 0,5 %. Posebej se urejajo stopnje za zemljišča in sicer se za kmetijska zemljišča določa stopnja 0,15 %, za gozdna zemljišča 0,07 %, za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo stopnja 0,75 %, za zemljišča za energetsko rabo stopnja 0,4 % in za druga zemljišča stopnja 0,5 %, razen za zemljišča, ki pripadajo stanovanjskim nepremičninam, za katere se določa stopnja 0,15 %.

  

Za stavbe, ki so nelegalne gradnje, se osnovna stopnja davka, določena za posamezno skupino nepremičnin, poveča za trikrat. 

 

50 odstotno znižanje davčne stopnje se omogoči zavezancem, ki so bili v letu pred letom odmere najmanj šest mesecev upravičeni do prejemanja denarno socialne pomoči ali do varstvenega dodatka, 30 odstotno znižanje pa invalidnim osebam, ki se gibljejo s pomočjo invalidskega vozička oziroma zavezancem, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z invalidno osebo, ki se giblje s pomočjo invalidskega vozička.

 

Zakon omogoča tudi zavarovanje obveznosti iz naslova davka na nepremičnine s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je predmet obdavčitve, v primeru da zavezanec ne more poravnati nepremičninskega davka. Dodatno zakon določa, da se za leto 2014 davčna osnova za stanovanjske nepremičnine zniža na 85 % posplošene tržne vrednosti nepremičnine. Poleg tega zakon daje občinam možnost, da stopnje davka za nepremičnine, v skladu z merili, ki zasledujejo cilje prostorske in ekonomske politike posamezne občine, povečajo ali zmanjšajo za 50 %. 

 

Zaradi posledic na ravni financiranja občin, kjer bo z uvedbo davka lahko prišlo do velikih sprememb v obsegu prihodka iz tega vira (povišanja ali znižanja) se predlaga triletno prehodno obdobje, v katerem se davek odmeri kot prihodek države, vsaki posamezni občini pa zagotovi enak prihodek, kot je znašal znesek odmerjenega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za leto 2012. Obenem se občinam za leti 2015 in 2016 že omogoča tudi zvišanje davčnih stopenj za največ 50 %, s čimer bodo občine svoje prihodke v teh dveh letih tudi povečevale.  

  

Davek odmerja davčni organ na podlagi podatkov iz registra nepremičnin, za katerega je pristojna Geodetska uprava RS.

 

Vir: MF

 

Predlog Energetskega zakona

Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog Energetskega zakona. Energetski zakon je nov sistemski zakon, ki nadomešča obstoječo zakonodajo na tem področju. S predlogom Energetskega zakona se implementira 10 direktiv in določajo potrebni elementi za izvajanje Uredb EU. Vlada RS in resorno ministrstvo želita s predlogom energetskega zakona sistemsko urediti ključne tri energetske stebre: zanesljivost, konkurenčnost in nizkoogljičnost.

 

Obstoječi zakon  je bil do sedaj spremenjen že petkrat, zato je postajal nepregleden in ni več dopuščal nadaljnjih novelacij z namenom prilagoditve našega pravnega reda evropskemu. Nov zakon bo v celoti prenesel evropsko zakonodajo na področju trga z energijo, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v nacionalni pravni red, povečal preglednost pravne ureditve na tem področju in tudi izpolnil odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 14.4.2011. 

 

Na področju energetske politike zakon uvaja nove strateške dokumente kot so Energetski koncept Slovenije in Državni razvojni energetski načrt. S temi dokumenti se bomo pregledneje in lažje odločali o prihodnjem razvoju energetskega sektorja v državi.

 

Zakon na novo ureja skupna pravila notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom. Nova pravila predvsem krepijo konkurenco na trgu, pravice potrošnikov oz. odjemalcev ter neodvisnost nacionalnega regulativnega organa, hkrati pa povečujejo zanesljivost oskrbe. 

 

Na področju obnovljivih virov zakon sledi konceptu in energetski politiki EU. Zaradi zagotavljanja bolj dolgoročno vzdržne podporne sheme je potrebno dati Vladi RS večja pooblastila pri odločanju o tem, katere tehnologije in v kakšnem obsegu se bodo spodbujale, da se zasleduje cilje akcijskih načrtov za OVE in URE, ter da se sprejmejo potrebne odločitve glede virov za podporno shemo.

 

Na področju energetske učinkovitosti so najpomembnejše novosti na področju stavbenega sektorja, kjer so možni tudi izjemni prihranki, in pri doseganju prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Vsi ukrepi so usmerjeni v spodbujanje večje energetske učinkovitosti na vseh področjih.

 

Osnovni cilj urejanja področja distribucije toplote in drugih energetskih plinov je zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe s toploto (in hladom) in drugimi energetskimi plini iz zaključenih omrežij. Pri tem je potrebno upoštevati naravni monopol distributerjev in predlog zakona temu primerno ureja zaščito odjemalcev tako glede oskrbe, kot tudi glede pogodbenih obvez in določanja cen. 

 

Vir: MzIP

 

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih

Vlada RS je na današnji seji sprejela določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku. 

Predlog zakona vsebuje prenos Direktive o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu. Ta direktiva vsebuje smernice za kategorizacijo kršitev predpisov s področja časov vožnje, odmorov in počitkov poklicnih voznikov ter tahografov. 

 

Te smernice so podlaga za višino glob za posamezno vrsto prekrška s področja obveznih odmorov in počitkov poklicnih voznikov. Tako bodo prekrški dejansko sankcionirani glede na težo prekrška. S tem je tudi spoštovano pravilo iz direktive, da morajo biti kršitve kategorizirane glede na resnost kršitve in morebitne posledice za varnost v cestnem prometu. To pa bo vplivalo tudi na pravičnejšo konkurenco med podjetji.

 

Poleg navedenega pa predlog zakona vsebuje tudi nekatere druge popravke, in sicer se natančneje ureja vodenje evidenc delovnega časa voznikov, dopolnjujejo se način odvzema odobritve ter kazenske sankcije za tahografske delavnice in se dodeljujejo pristojnosti Carinski službi RS za izvajanje nadzora na podlagi tega zakona.

 

Vir: MzIP

 

 

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine.

 

Glavna področja sprememb, ki jih prinaša novela zakona in so omejene na nujne spremembe, so: ureditev nejasnosti in neskladje posameznih definicij in vnos novih nujno potrebnih; ureditev vrzeli v zvezi z državnim lastništvom najdb arheoloških izkopanin in dopolnitev določbe v zvezi s prenehanjem statusa spomenika ter obvezno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

  

1. Z uveljavitvijo instituta nagrade naključnim najditeljem dediščine arheoloških ostalin se dviguje zavest o pomenu dediščine tudi med zasebniki in v širši javnosti. Na podlagi zakona bo najditelju izplačana nagrada na podlagi strokovnega mnenja državnega ali pooblaščenega muzeja. Pozitivno bo spodbudila pridobivanje nacionalno pomembnih najdb, za katere bo zagotovljeno ustrezno varstvo in dostopnost v javnih zbirkah pristojnih institucij. 

 

2. S prenosom težišča financiranja predhodnih arheoloških raziskav, ki jih krije državni proračun, se omogoča investicije znotraj mestnih, trških in vaških jeder za zasebnike, ki rešujejo svoj stanovanjski problem in so s tem razbremenjeni dela stroškov. Obenem bo del razpoložljivih državnih sredstev namenjen opravi predhodnih arheoloških raziskav, kadar so te potrebne za ureditev ali obnovo javnih površin na območju naselbinske ali vrtnoarhitekturne dediščine, s čimer bodo delno razbremenjene občinske investicije v urbano okolje. 

 

3. Predlog sprememb zakona tudi nedvoumno ureja inšpekcijske postopke, vključno z inšpekcijskimi ukrepi in odgovorno osebo. 

 

4. S spremembo na področju izdajanja kulturnovarstvenih soglasij spremembe zakona sledijo spremembam drugih zakonov s področja načrtovanja prostora, gradnje objektov in varstva okolja. Ob tem se tudi delno olajšajo postopki pridobivanja kulturnovarstvenih soglasij, v primerih, ko se ob vlogi ob izdaji kulturnovarstvenih pogojev presodi, da je načrtovani poseg sprejemljiv. 

 

Vir: MK

 

 

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. 

 

Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih celovito ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva v fizični in elektronski obliki. Ker zakon ureja zelo kompleksno materijo, so neposredno izvajanje določil zakona in upravna praksa opozorili, da so potrebne nekatere spremembe oziroma dopolnitve določenih členov. Predlagana novela, ki je plod vrste strokovnih pogovorov z deležniki, ki jih nujne spremembe zadevajo in široke javne razprave, ne odstopa od načel veljavnega zakona (načelo ohranjanja dokumentarnega gradiva oziroma uporabnosti njegove vsebine, načelo trajnosti, načelo celovitosti, načelo dostopnosti, načelo varstva kulturnega spomenika), dodatno pa zagotavlja spoštovanje načela ustavnosti in zakonitosti, načela sorazmernosti in načela varovanja interesov nacionalne varnosti oziroma državne suverenosti. 

 

Spremembe iz novele se nanašajo predvsem na ureditev pomembnejših razlik, ki veljajo za javnopravne osebe in osebe zasebnega prava glede sprejemanja in potrjevanja notranjih pravil omogoča osebam zasebnega prava uporabo instrumenta notranjih pravil, jih pa k temu ne zavezuje, racionalizacijo postopkov preverjanja skladnosti strojne opreme z zahtevami zakona; ureditev postopkov preverjanja skladnosti opreme in storitev glede na dejansko izvajanje postopka (Arhiv RS izvaja postopke certifikacije opreme in storitev in ne akreditacije). 

 

Vpeljuje se pravna podlaga za varstvo arhivskega gradiva političnih strank in pravnih oseb, ki delujejo v javnem interesu in ureja se tudi možnosti lastnega varstva arhivskega gradiva za javnopravne osebe. Ureja se tudi pogoje dostopnosti do arhivskega gradiva, rokov nedostopnosti, izjemnega dostopa ter izjemnega podaljšanja rokov nedostopnosti arhivskega gradiva. Sedaj bo dostop do arhivskega gradiva urejen skladno s predlogom Urada informacijske pooblaščenke, da se arhivska zakonodaja uskladi z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Vir: MK

 

 

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo 

Vlada RS je na današnji seji sprejela besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in ga poslala v parlamentarno proceduro po rednem postopku.

 

Ministrstvo za kulturo RS se je na podlagi analize in izkušenj uporabnikov odločilo za temeljito prenovo krovnega zakona v kulturi, ki jo bo izpeljalo v dveh korakih. Prvi korak, ki je z današnjim dnem dosegel pomemben napredek, so nujne spremembe obstoječega zakona iz leta 2002, naslednji, ki bo temeljiteje posegel v vse njegove dele, pa bo sledil do konca letošnjega leta.

 

Med tokratnimi spremembami velja posebej izpostaviti naslednje:

• Uvedejo se trije ukrepi za spodbujanje delovanja samozaposlenih na področju kulture. Ekonomska kriza je samozaposlene prizadela bolj kot druge skupine, zato se uzakonjajo ukrepi, ki spodbujajo in omogočajo razvoj novih projektov (kulturne žepnine, s katerimi sofinanciramo izvedbo ali pripravo novih projektov) ter jim olajšajo položaj v primeru daljših bolezni in manjših dohodkov (nadomestilo za bolniško odsotnost, ki traja dlje od 31 dni, in izvajanje računovodstva za tiste samozaposlene, ki so po spremembah davčne zakonodaje v slabšem položaju). Za izvajanje teh ukrepov so sredstva zagotovljena v proračunu 2014.  

• Strateški načrt postaja obvezen dokument za vse javne zavode in lokalne skupnosti. Razvoj kulture bo mogoč le ob usklajenem delovanju države, lokalnih skupnosti in javnih zavodov ter ostalih producentov, pri čemer moramo ta razvoj skrbno načrtovati in tudi spremljati njegovo realizacijo. Vlada zaradi tega predlaga izdelavo strateških načrtov na vseh ravneh, pri čemer so ti lahko v primeru manjših lokalnih skupnosti tudi del drugih razvojnih dokumentov ali pa postanejo medobčinski dokumenti.

• Uvede se obvezno usposabljanje članov svetov javnih zavodov, agencij in skladov. Celovita prenova zakona bo prinesla večjo odgovornost na svete javnih zavodov, že zdaj pa želimo okrepiti strokovnost obstoječih članov. Sveti zavodov, agencij in skladov imajo odgovorno nalogo zagotavljanja zakonitosti in kvalitete poslovanja, zato morajo biti dobro informirani o zakonskih in drugih spremembah ter poznati specifike vsebinskega in finančnega poslovanja ustanov, ki jih nadzirajo. Naloge v celoti prevzema Ministrstvo za kulturo.

• Natančneje se določijo kriteriji za dodelitev sredstev s postavke za nepredvidene akcije. Poleg tega se ministrova odločitev veže na mnenje strokovne komisije, ki mora presoditi, ali predlagani projekt vsebinsko ustreza kriterijem siceršnjih javnih razpisov in pozivov. 

 

Ministrstvo za kulturo je prepričano, da bodo te spremembe odpravile nekatere težave, ki so se do sedaj pojavljale na področju kulture, obenem pa pomenijo nastavke za korenitejše spremembe, ki so že v pripravi.

 

Vir: MK

 

 

Vlada je določila besedilo predloga novele Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike

Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike in ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku.

 

S predlogom zakona se določajo nove naloge in storitve Uprave Republike Slovenije za javna plačila (UJP) in spreminjajo oziroma dopolnjujejo posamezne določbe, za katere se je pri izvajanju Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike v praksi izkazalo, da jih je treba podrobneje urediti.

 

Bistvene novosti predloga zakona so naslednje:

• UJP poleg plačilnih storitev opravlja tudi veliko drugih storitev in posebnih strokovnih nalog za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter za proračune in upravljavce sredstev sistema enotnega zakladniškega računa in nadzornike javnofinančnih prihodkov, zato se besedilo zakona ustrezno dopolni;

• določene so nujne naloge UJP, ki se morajo opravljati tudi v času stavke;

• zaradi posebnega pomena neprekinjenega in varnega opravljanja plačilnih storitev, izvrševanja državnega in občinskih proračunov, delovanja sistema enotnega zakladniškega računa in stabilnosti finančnega poslovanja RS predlog zakona določa tudi pristojnost UJP, da zagotavlja in skrbi za upravljanje, vzdrževanje in razvoj samostojne informacijsko komunikacijske infrastrukture in posebnih informacijskih sistemov za opravljanja nalog in storitev;

• dopolnjuje se nabor podatkov, ki jih UJP zbira in vodi v registru proračunskih uporabnikov, ter podrobneje urejajo obveznosti upravljavcev sredstev sistema enotnega zakladniškega računa v zvezi s sporočanjem podatkov, ki so potrebni za vpis v register oziroma izbris iz registra proračunskih uporabnikov;

• podrobneje se ureja odpiranje posebnih namenskih transakcijskih računov pri Banki Slovenije, ki so namenjeni ločenemu vodenju sredstev, in posebnih računov z ničelnim stanjem, ki jih proračunski uporabniki lahko odpirajo pri poslovnih bankah za namen dviga ali pologa domače in tuje gotovine, ter odpiranje računov v tujini za diplomatsko konzularna predstavništva RS;

• predvidena je uvedba obveznega izdajanja elektronskih računov, namenjenih proračunskim uporabnikom;

• določen je sistem za spletno plačevanje storitev proračunskih uporabnikov;

• s predlogom zakona so ustrezno dopolnjene kazenske določbe in opredeljeno pooblastilo prekrškovnega organa (UJP), da v hitrem postopku o prekršku lahko izreče globo v katerikoli višini v okviru razpona, predpisanega v 31. členu zakona.

 

Vir: MF

 

 

Celotno sporočilo za javnost ( doc (335 KB))( pdf (238 KB))