Vlada RS je na današnji seji določila besedila predlogov treh zakonov, ki sodijo v paket reform pokojninske in delovne zakonodaje. Vlada ob tem poudarja svojo zavezanost k socialnemu dialogu, zato bo dialog s socialnimi partnerji intenzivno potekal naprej, tudi v času parlamentarne procedure.
 
 

Vlada določila besedilo predloga Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter ga poslala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku.

 

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Vendar ne gre spregledati, da sistem pokojninskega zavarovanja v Sloveniji vendarle ni čisti "zavarovalniški" sistem, saj je del socialnega zavarovanja, ki temelji tudi na načelih vzajemnosti in intrageneracijske ter medgeneracijske solidarnosti.

 

S predlogom zakona predlagatelj želi povrniti pokojnini, ki temelji na vplačanih prispevkih, status pravice, zaslužene z minulim delom in prispevki, vplačanimi v pokojninsko blagajno. Navedeno pa se lahko vzpostavi samo na način, da se pokojninski sistem razbremeni vseh tistih pravic, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih, s čimer bo le-ta postal preglednejši in pravičnejši.

 

Preglednost pokojninskega sistema dodatno krepi tudi uvedba informativnih osebnih računov, ki jih bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vodil za vsakega zavarovanca, ki je vključen v obvezno zavarovanje. Informativni osebni račun bo vseboval podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih in plačanih prispevkih po posameznih letih ter o priznani delovni dobi. Zavod bo omogočil osebi elektronski vpogled v podatke, ki se o njej vodijo v matični evidenci in v informativnem osebnem računu. Zavod mora možnost vpogleda v informativni osebni račun vzpostaviti najkasneje do 1. 1. 2014. Z uveljavitvijo informativnih osebnih računov se vzpostavlja bistveno večja preglednost in motiviranost zavarovancev za vključitev oziroma vztrajanje v delovnem razmerju ter za zavarovančev nadzor nad plačevanjem prispevkov.

 

Modernizacija obstoječega pokojninskega sistema v Sloveniji je nujna zaradi zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema v naslednjih letih. Zagotavljanje trenutne ravni pokojnin po letu 2016 brez sprememb ne bo mogoče. Kljub pozitivnim učinkom pokojninske reforme iz leta 2000, bodo po letu 2016 nujno potrebne spremembe, ali pa se bo pokojninska blagajna znašla v velikih težavah. Predlog nove pokojninske zakonodaje predvideva prilagajanje obstoječega pokojninskega sistema novim demografskim in gospodarskim okoliščinam, ki jih ob reformi iz leta 2000 ni bilo mogoče predvideti. Spremembe bodo postopne, premišljene in izpeljane v ustreznih prehodnih obdobjih. Z modernizacijo pokojninskega sistema se bo skušalo odpraviti ključne pomanjkljivosti obstoječega pokojninskega sistema ter zagotoviti njegovo dolgoročno javnofinančno vzdržnost in stabilnost ter dostojne pokojnine tudi prihodnjim generacijam upokojencev.

 

Predlog nove pokojninske zakonodaje sledi cilju, da se vzpostavi pokojninski sistem, ki temelji na zavarovanju in je pravičen, pregleden in posledično tudi finančno učinkovit. Pravičnost je zagotovljena s tem, ko je višina pokojnine v čim večji meri odvisna od višine vplačanih prispevkov, preglednost sistema pa je v tem, da je posameznik skozi svoje aktivno obdobje natančno obveščen o višini vplačanih prispevkov ter tudi o višini pokojnine, ki jo lahko pričakuje iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Pravičen in pregleden sistem z vidika posameznika krepi zaupanje v sistem, s čimer se poveča tudi motivacija za vplačevanje prispevkov, saj posameznik ve, da je njegova socialna varnost v starosti odvisna predvsem od plačevanja prispevkov v pokojninski sistem v času, ko je aktiven. Predlog temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti, saj ohranja intrageneracijsko in medgeneracijske solidarnost.

 

V okviru navedenih ciljev in načel sta temeljna namena predloga zakona zagotoviti dostojne pokojnine in zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema.

 

Treba se je zavedati, da se bodo v naslednjih letih v skladu s pogoji, ki jih določa ZPIZ-1, upokojile najštevilčnejše generacije, katerih upokojitev pomeni, da jim je, ne glede na podaljševanje življenjske dobe in navkljub zgodnji upokojitvi, v skladu z Ustavo RS potrebno nemoteno zagotavljati pokojnine do smrti.

 

Rešitve predloga zakona:

1. Zviševanje in izenačitev upokojitvenih starosti moških in žensk

Upokojitvena starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine se bo tako za moške in ženske z najmanj 15 let zavarovalne dobe dvignila na 65 let, minimalna starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa bo 60 let ob sočasnem izpolnjevanju 40 let pokojninske dobe (ženske in moški). V Sloveniji imamo, v primerjavi z drugimi evropskimi državami, najnižjo minimalno starost za upokojitev moških 58 let in eno izmed najnižjih za ženske (57 let in 4 mesece v letu 2012). Pri ženskah ima podobno nizko starost za upokojitev žensk le še Romunija (58 let in 4 mesece). Zakonski dvig upokojitvenih starosti po ZPIZ-2 bo postopen, prehod pa bo trajal vse do leta 2020.

 

2. Vzpostavitev spodbudnejše politike bonusov in restriktivnejše politike malusov ter omejitev časovnih bonusov

Trenutno bonusi in malusi ne opravljajo svoje funkcije, ki je v spodbujanju daljšega ostajanja v zaposlitvi in preprečevanju prezgodnjega upokojevanja. Predlog zakona uvaja bonus za tiste, ki ostanejo v zaposlitvi tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi. Vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bodo tako zaposleni ob plači upravičeni še do 20 % pokojnine, ki bi jim pripadala ob upokojitvi. Hkrati pa se jim bo z vsakim letom, ko bodo ostali v zaposlitvi, povečeval tudi odmerni odstotek za pokojnino. Bonus bo zavarovanec užival vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do 65 leta starosti.

 

3. Vzpostavitev večje fleksibilnosti in odprtosti instituta delne upokojitve

Delna upokojitev bo po novem omogočena vsem in ne le osebam, ki imajo sklenjeno delovno razmerje, kar pomeni, da bo delna upokojitev mogoča tudi za druge kategorije zavarovancev (npr. samozaposlene, kmete itd.). Prav tako bo v primeru delne upokojitve omogočen fleksibilen delovni čas ob zakonski ureditvi dnevnega minimuma.

 

Z novo pokojninsko zakonodajo želi Vlada Republike Slovenije povrniti pokojnini njeno primarno vlogo - torej pravično plačilo za preteklo delo ter dostojne pokojnine sedanjim in prihodnjim generacijam upokojencev. Nova pokojninska zakonodaja zagotavlja zaustavitev padanja pokojnin in je garancija za izplačevanje pokojnin tudi vsem prihodnjim generacijam.
 
 

Vlada določila besedilo predloga Zakona o delovnih razmerjih

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o delovnih razmerjih in ga poslala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku.

 

Na nujnost sprememb na tem področju nas opozarjajo domače (UMAR) in tuje institucije, kot so Evropska Komisija in OECD. Trg dela v Republiki Sloveniji po oceni omenjenih institucij zaznamuje predvsem togost pri zaposlitvah za nedoločen čas ter visoki stroški dela. Najpomembnejša značilnost trga dela v Sloveniji je izrazita dvojnost oziroma segmentacija na trgu dela, s katero označujemo razliko v položaju zaposlenih s pogodbami za določen čas in pogodbami za nedoločen čas.

 

Manj fleksibilno je v Sloveniji urejeno varovanje redno zaposlenega zoper individualno odpoved, v zvezi s čimer se kot problematični pokažejo predvsem postopki odpovedi ter možnost vrnitve na delovno mesto po neupravičenem odpustu. Zaradi tega se povečuje pogostost uporabe začasnih zaposlitev, ki so še posebej pogoste med mladimi. Tako je zaskrbljujoč predvsem položaj mladih na trgu dela v Sloveniji. Medtem ko delež brezposelnih mladih ostaja pod povprečjem EU, pa je delež začasnih zaposlitev v starostni skupini 15−24 let v Sloveniji že vrsto let najvišji v EU. Poleg študentskega dela, ki je davčno in proceduralno privlačno za delodajalce, je vzrok za močno segmentacijo trga dela tudi velika razlika v varovanju zaposlitve med pogodbami za določen čas in pogodbami za nedoločen čas.

 

Gospodarska kriza je opozorila tudi na pomanjkljivosti delovne zakonodaje na področju varstva pravic delavcev, učinkovitega sistema uveljavljanja pravic delavcev ter inšpekcijskega nadzora in preprečevanja zlorab.

 

Iz navedene ocene stanja na trgu dela v Sloveniji ter namena doseči čim večjo stopnjo zaposlenosti do leta 2020 izhajajo naslednje rešitve v predlogu zakona:

1. Uskladitev Zakona o delovnih razmerjih z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-284/06 z dne 1. 10. 2009. S tem se zagotavlja možnost delavcev, da prek sodelovanja sveta delavcev ali delavskega zaupnika sodelujejo pri določanju njihovih pravic s splošnim aktom delodajalca oziroma da so prek sodelovanja sveta delavcev ali delavskega zaupnika varovane njihove pravice v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru, da delavci niso člani sindikata.
2. Zmanjšanje dvojnosti oz. segmentacije na trgu dela (posledica razlik v položaju delavcev, zaposlenih za določen čas in delavcev, zaposlenih za nedoločen čas).
3. Prepoved diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu. Predlagana je skupna ureditev odškodninske odgovornosti v primerih kršitev prepovedi diskriminacije, tako kršitev enake obravnave, kot tudi kršitev nezagotavljanja ustreznega varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu.
4. Javno objavo prostega dela in pravice neizbranih kandidatov. Predlaga se ustrezna dograditev določb zakona z možnostjo uporabe informacijske tehnologije v postopku objave prostega delovnega mesta in izbire kandidata.
5. 5. Obveznosti pogodbenih strank - notranja fleksibilnost. V skladu s predlagano dopolnitvijo ZDR se zakonsko podrobneje ureja možnost, ko se lahko v času trajanja delovnega razmerja delavcem naloži tudi opravljanje drugega dela, če ta možnost ni drugače dogovorjena v kolektivni pogodbi.
6. Zaposlitev za določen čas, delovnopravni status poslovodnih oseb, prokuristov in vodilnih delavcev. Predlaga se posebna možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodilnemu delavcu, podrobneje se ureja možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje vodilnega dela z delavcem,  ki je  že zaposlen pri delodajalcu na drugih delih za nedoločen čas.
7. Agencijsko delo - s predlogom se zagotavlja večja zaščita delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela.
8. Spremembo delodajalca - problematiko "slamnatih podjetij". V smislu preprečevanja zlorab v praksi glede ustanavljanja "slamnatih podjetij", je predlagana ureditev pravic delavcev v primerih prenosa podjetja ali dela podjetja na delodajalca prevzemnika. Predlog uveljavlja solidarno odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve, in sicer v primerih, ko prenosnik v zadostni meri lahko vpliva oziroma bi lahko vplival na poslovne odločitve prevzemnika. V primeru, ko delodajalec prenosnik ni pretežni lastnik prevzemnika, ko torej ne more vplivati na poslovne odločitve prevzemnika, pa se uveljavlja subsidiarna odgovornost prenosnika. Poleg tega predlog predvideva, da se pri vseh pravicah, vezanih na delovno dobo, upošteva delovna doba pri obeh delodajalcih.
9. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi - v zvezi s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi se predlaga poenostavitev postopkov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi: obveznost predhodnega obveščanja, formalnost zagovora, obveznost ponujanja drugega ustreznega dela. V tem kontekstu je tudi preureditev odpovednih rokov (krajši odpovedni roki, naraščanje zvezno glede na trajanje zaposlitve) in odpravnin upoštevaje zahteve mednarodnih dokumentov. 
10. Poskusno delo - s predlagano zakonsko rešitvijo se v času poskusnega dela ureja  možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in sicer z razlogom neuspešno opravljenega poskusnega dela delavca s sedemdnevnim odpovednim rokom.
11. Nočno delo -  glede na dejstvo, da je Slovenija v letu 2010 odpovedala Konvencijo MOD št. 89 o prepovedi nočnega dela žensk v industriji in gradbeništvu je predlagano, da se veljavnost sedanje ureditve prepovedi nočnega dela žensk v industriji in gradbeništvu veže na prehodno obdobje do učinkovanja odpovedi konvencije.
12. Letni dopust - določa se, da ima delavec v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen, sicer pa sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v posameznem koledarskem letu.
13. Disciplinska in odškodninska odgovornost - disciplinski postopki se s predlogom zakona poenostavljajo.
14. Pogodbo o zaposlitvi za pomorščake - predlaga se opustitev urejanja posebnosti v ZDR, vendar pa predvideva nadaljnjo uporabo členov, ki urejajo pogodbo o zaposlitvi za pomorščake  do ureditve teh vprašanj v posebnem zakonu, ki bo celovito uredil delovna razmerja za pomorščake. 
15. 15. Izvajanje inšpekcijskega nadzora - v cilju zagotavljanja večje učinkovitosti izvajanja inšpekcijskega nadzora se širijo pooblastila inšpektorja za delo v zvezi z izdajo ureditvene odločbe v nekaterih primerih, kjer do sedaj ni bila predvidena.
16. Kazenske sankcije - določajo se sankcije za nekatere kršitve, kjer do sedaj niso bile predvidene, nekaj pa jih je predvidenih tudi glede na predlagane spremembe in dopolnitve.

 
 

Vlada RS sprejela predlog sprememb Zakona o urejanju trga dela

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD).

 

Poglavitni cilji predlaganih sprememb so:

• doseči večjo fleksibilnost na trgu dela: z omogočanjem brezposelnim osebam, starejšim od 50 let in upokojencem opravljanja začasnih in občasnih del, omogočanjem prijave delavca na ZRSZ v času teka odpovednega roka;
• zmanjšati past brezposelnosti za brezposelne osebe s spremembami na področju denarnih nadomestil in
• odprava administrativnih ovir

 

Z novelo ZUTD se uveljavljajta predvsem načelo fleksibilne varnosti in načelo medgeneracijske solidarnosti.

           

Poglavitne rešitve v predlogu novele ZUTD so:

1. ukinitev obvezne prijave prostega delovnega mesta (t.j. potrebe po delavcu) na ZRSZ - Predlagana določba predvideva opustitev obveznosti, po kateri so delodajalci Zavodu RS za zaposlovanje dolžni prijaviti vsako prosto delovno mesto, saj obstoječa rešitev zamegljuje sliko dejansko razpoložljivih delovnih mest, predstavlja pa tudi določeno administrativno breme za delodajalce, ZRSZ in ZZZS (vezava prijave v zavarovanje na objavljeni PD obrazec). V skladu z določbami  delovne zakonodaje bodo z zavodom po predlagani ureditvi sodelovali le tisti delodajalci, ki bodo želeli zagotoviti javno objavo preko zavoda ali pa tisti delodajalci, ki bodo želeli, da jim zavod na objavljena prosta delovna mesta posreduje ustrezne kandidate izmed brezposelnih oseb ali pri njem prijavljenih iskalcev zaposlitve. Javna objava prostega delovnega mesta pa bo obvezna za javni sektor in gospodarske družbe v večinski lasti države.
2. možnost začasnega in občasnega dela brezposelnih, starejših od 50 let in upokojencev - Predlagana  sprememba opredelitev brezposelne osebe razširja  tudi na njeno pripravljenost sprejeti ustrezno začasno ali občasno delo, ki ji ga ponudi zavod, vendar le za brezposelne osebe, ki so starejše od 50 let. Kot ustrezno začasno ali občasno delo je opredeljeno tisto delo, ki ustreza delovnim zmožnostim posamezne brezposelne osebe in ni oddaljeno več kot 3 ure od njenega kraja bivanja. Razlog za prenehanja vodenja brezposelne osebe, starejše od 50 let, v evidenci brezposelnih oseb pa je odklonitev začasnega dela, ki ustreza vrsti in ravni izobrazbe, kot je določena za primerno zaposlitev po ZUTD, seveda ob upoštevanju ustrezne oddaljenosti.
3. dopolnitev postopka za vpis v register izvajalcev aktivnosti programov APZ - Z novelo se olajšuje in poenostavlja postopek izbora izvajalcev.
4. znižanje odmernega odstotka denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - Predlaga se znižanje odmernega odstotka iz 80 % na 70 % v prvih treh mesecih upravičenosti.
5. spremembe pri pravici do preostalega dela neizkoriščene pravice - Do te pravice po predlogu novele ne bodo več upravičeni zavarovanci, ki so hkrati upravičeni do nove pravice do denarnega nadomestila.
6. prijava zaposlenega v evidenco iskalcev zaposlitve že v času odpovednega roka; na to je vezana tudi rešitev delne refundacije plače delodajalcu in sorazmernega skrajšanja časa prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
7. poenostavitev postopka pridobivanja podatkov za odmero denarnega nadomestila - Gre za novost, po kateri se osnova za odmero denarnega nadomestila ugotavlja na podlagi podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev iz REK obrazcev (sedaj podatke zagotavljajo delodajalci na posebnih obrazcih, ki jih predpisuje ZRSZ).

 

Poleg navedenih sprememb in dopolnitev novela vsebuje tudi nekaj novosti glede vključevanja v javna dela, MDDSZ opredeljuje kot  izvajalca ukrepov na trgu dela, dodaja pa tudi uskladitvene določbe v zvezi z evidencami ter uvaja novo centralno evidenco o začasnem delu.

 
 

Vlada za generalnega direktorja policije imenovala Stanislava Venigerja

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji za generalnega direktorja policije z 18. 10. 2012 imenovala Stanislava Venigerja, za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Z dnem imenovanja na položaj generalnega direktorja policije se Stanislav Veniger imenuje v naziv glavni policijski svetnik v policiji.

 

Stanislav Veniger, rojen leta 1961, je svojo poklicno pot začel leta 1980 na Policijski upravi Celje. V tem času je bil policist, komandir policijske postaje, vodja celjskega OKC, med letoma 1995 in 1997 pa je bil tudi direktor te uprave. Med letoma 1997 in 1998 je bil direktor Uprave policije MNZ, potem pa namestnik generalnega direktorja policije. V obdobju 2000-2004 je bil zaposlen kot direktor Uprave uniformirane policije GPU, od koder se je januarja 2005 preselil na Policijsko upravo Celje, ki jo je vodil do septembra 2008. Od takrat je bil sekundiran na Ženevski center za demokratični nadzor oboroženih sil (DCAF).
 
 

•  celotno sporočilo za javnost (312 KB)