Sporočilo za javnost

21.11.13

34. redna seja Vlade RS

Novela Zakona o graditvi objektov

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela besedilo Predloga Zakona o dopolnitvi Zakona o graditvi objektov in  ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

 

Predlog zakona ureja pogoje za odlog izvršbe inšpekcijskih odločb, ki se nanašajo na nelegalno gradnjo, neskladno gradnjo ali objekt, ki se uporablja brez predpisanega uporabnega dovoljenja, razen za nevarne gradnje, ki ogrožajo premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njihovo okolico. Predlog zakona tako predvideva, da odlog izvršbe gradbena inšpekcija na zahtevo zavezanca dovoli in sicer največ enkrat, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Pri kriterijih za odlog izvršbe so upoštevane okoliščine, ki se nanašajo na socialni položaj zavezanca v povezavi z možnostjo zagotovitve nadomestnega bivališča, na gospodarsko funkcijo objekta) in okoliščine, ki nakazujejo na to, da je zavezanec predlagal ustrezno spremembo prostorskega akta, ki bodo omogočile pridobitev gradbenega dovoljenja in je pobudo občina sprejela ali da je celo že vložil popolno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.

 

Vir: MzIP

 

 

Vlada RS sprejela Predlog novele Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora

 

Vlada RS je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki ga bo Državnemu zboru RS predložila v obravnavo po rednem postopku.

 

V Predlogu novele Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI-A), ki je pripravljen na podlagi zbranih pripomb in predlogov vseh pristojnih organov,  so predlagane spremembe zaradi zagotovitve še večje učinkovitosti ter čim bolj nemotenega sodelovanja pristojnih organov v RS ter v mednarodnem sodelovanju.

 

V Predlogu novele je izrecno določena uporaba določb KZ-1, ki se nanašajo na odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi. Če preiskovancu ni mogoče odvzeti premoženja nezakonitega izvora, se mu odvzame premoženjsko vrednost tega premoženja (ali drugo premoženje, ki je zakonito, torej enakovredno premoženje ali pa premoženjsko korist - denarni znesek v tej vrednosti). Predvidena je ukinitev subjektivne okoliščine (t.i. slabovernosti). Na ta način državnemu tožilcu ni treba dokazovati, da je tretja oseba vedela oziroma bi morala vedeti, da je prejela premoženje nezakonitega izvora, kot pogoj za odvzem tega premoženja. Z novelo želimo zagotoviti še dodatno onemogočanje zlorab z zemljiškim dolgom. Dodali smo določbo, da se po začetku pravdnega postopka ne more začeti postopek poplačila zemljiškega dolga. S tem želimo preprečiti zlorabe lastnikov, ki ustanavljajo zemljiški dolg in skušajo z zemljiškimi pismi onemogočiti odvzem premoženja nezakonitega izvora. Z jasnejšo definicijo olajšujemo dokazno breme tožilstva. Kot premoženje nezakonitega izvora se bo po novem štelo tisto premoženje, ki ni bilo pridobljeno na podlagi zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način; pojem lastnik je sedaj opredeljen kot oseba, ki ima ali se v pravnem prometu izkazuje kot imetnik premoženjske pravice.

 

S predlaganimi spremembami je predvidena tudi širitev pristojnosti državnega tožilstva. Po novem bo namreč obvezno oblikovanje finančne preiskovalne skupine (državno tožilstvo in policija, DURS/CURS, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja), v Specializiranem državnem tožilstvu RS bo oblikovana posebna notranja organizacijska enota, ki po zakonu zastopa Republiko Slovenijo kot tožečo stranko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora ali v zvezi z njim. Širimo tudi pristojnosti državnega tožilca za vse postopke, ki so v zvezi s postopkom po ZOPNI (tožbe glede izpodbojnosti in ničnosti, sodelovanje v nepravdnem, izvršilnem postopku). Tako bodo tožilci hitrejši v vseh z ZOPNI povezanih postopkih.

 

Vir: MP

 

 

Predlog novele Zakona o rudarstvu

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu in  ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

 

Predlog namreč vsebuje spremembe in dopolnitve, na podlagi katerih bo po 31.12.2013 možno podaljšanje rudarskih pravic tistim koncesionarjem, ki so imeli rudarsko pravico na dan 1.1.2011, pa jim je ZRud-1B tako podaljšanje pomotoma onemogočil. Do 31.12.2013 namreč na večini takšnih pridobivalnih prostorov ne bodo odpravljene posledice izkoriščanja, česar brez rudarske pravice po tem datumu tudi ni mogoče storiti, zato bi brez sprejetja predlagane novele takšna območja ostala nesanirana, koncesionarji pa bi morali končati s svojo dejavnostjo. Posledično bi to po 31.12.2013 lahko pomenilo izgubo med 200 do 400 delovnih mest, do marca 2014 pa že med 400 in 700 delovnih mest, prav tako pa tudi znižanje sredstev iz naslova koncesnin (skupaj preko 100.000 EUR). Hkrati novela spada med naloge s področja obvladovanja sive ekonomije v Republiki Sloveniji. Predlagana novela zakona popravlja pomanjkljivosti veljavnega zakona, ki ni uredil prenosa nekaterih že pridobljenih pravic po starem zakonu, zaradi česar nekaterih postopkov ni mogoče izvesti (npr. onemogočeno sklepanje koncesijskih pogodb s pravnimi in fizičnimi osebami, ki jim je bila izdana odločba o izbiri koncesionarja po starem zakonu), prav tako pa bi bil lahko s tem kršen 155. člen Ustave RS. Novela odpravlja nepopravljive posledice tudi v delu, ki se nanaša na vpis odgovornih revidentov v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu. Veljavni zakon je sicer tiste odgovorne revidente, ki so v imenik vpisani po starem zakonu, prenesel v nov zakon, ni pa dal pravne podlage, da bi se v imenik lahko vpisale tudi osebe, ki so pogoje za vpis izpolnile po začetku uporabe tega zakona.

 

Novela vsebuje tudi manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona (popravek napak v besedilu, uskladitev posameznih delov zakona ter odpravo administrativnih ovir.

 

Vir: MzIP

 

 

Predlog novele Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije.

 

Sprememba sestave sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji se predlaga zaradi depolitizacije tega organa Fundacije za šport, saj na podlagi trenutno veljavnega zakona kar štirinajst od sedemnajstih članov sveta fundacije v imenovanje predlaga s strani Vlade Republike Slovenije ustanovljen Strokovni svet Republike Slovenije za šport. Po predlogu novele zakona pa bo največ članov v svet Fundacije za šport predlagal Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez kot krovna organizacija civilne sfere na področju športa, enega člana bodo predlagale športne organizacije, ki niso članice Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, dva člana skupnosti in združenja občin Slovenije, saj so sredstva fundacije pomemben vir sredstev za občinske športne zveze, enega člana Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, enega člana pa bo predlagala Vlada Republike Slovenije.

 

Z novelo zakona se ponovno vzpostavlja direktor kot poslovodni organ Fundacije za šport, s čimer se sledi ureditvi, ki velja za Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in je kot taka veljala tudi za Fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji pred novelo v letu 2012. Ob ponovni vzpostavitvi direktorja kot poslovodnega organa Fundacije za šport bo administrativne naloge za fundacijo ponovno opravljala fundacija sama in ne več ministrstvo, pristojno za šport.  

 

S predlogom zakona se eksplicitno določajo organi, ki nadzorujejo delovanje in poslovanje Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.

 

Vir: MIZŠ

 

 

Vlada sprejela predlog novele Zakona o organiziranosti in delu v policiji

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) ter ga pošilja v obravnavo v Državni zbor po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne dopolnitve zakona, ki ne posegajo v temeljna načela zakona. Poleg tega se je Vlada RS že s podpisom sporazuma s Sindikatom policistov Slovenije zavezala, da bo do 31. 12. 2014 dopolnila 74. člen ZODPol tako, da se bo delovna obveznost iz 73. člena ZODPol štela za posebno obremenitev. Istočasno pa predlog zakona prinaša tudi bistvene prihranke finančnih sredstev, ki jih policija nujno potrebuje za opravljanje svojih temeljnih zakonskih nalog.

 

Delo preko polnega delovnega časa, opravljeno na podlagi 73. člena ZODPol, se odreja tudi preko omejitev, določenih z ZDR, zato gre v konkretnem primeru za posebno obremenitev, ki v sedanji delovnopravni zakonodaji ni ustrezno ovrednotena. Ker gre torej za posebno obremenitev, ki velja za policiste, je smiselno, da se ta ustrezno ovrednoti v okviru rešitev, ki jih pozna že veljavni zakon.

 

ZODPol ureja tudi področje pomožne policije, ki se ne ukinja, tudi zaradi obveznosti, ki jo mora policija izpolnjevati po Zakonu o obrambi, saj ta določa, da je treba v neposredni vojni nevarnosti zagotoviti fizično varovanje objektov posebnega pomena. Pomožnim policistom in kandidatom za pomožne policiste pripravljenost ne bo pripadala do 31. 12. 2015.  Na podlagi ZODPol prejemajo pomožni policisti v času trajanja pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji plačilo za pripravljenost, med usposabljanjem in opravljanjem službe v policiji pa imajo pravico do nadomestila plače in drugih prejemkov ter povračila stroškov. Kandidati za pomožnega policista so med usposabljanjem upravičeni do nadomestila plače in drugih prejemkov ter povračila stroškov v zvezi z usposabljanjem.

 

Vir: MNZ

 

  • Celotno sporočilo za javnost ( doc) (290 KB)/( pdf (205 KB))