Sporočilo za javnost

15.11.12

37. redna seja Vlade RS

Vlada določila Dopolnjena predloga proračuna Republike Slovenije za leti 2013 in 2014

Vlada RS je na današnji seji določila Dopolnjena predloga proračuna Republike Slovenije za leti 2013 in 2014. Vlada je zavrnila vložene amandmaje na predloga proračuna RS za leti 2013 in 2014.

 

Vlada RS je v dopolnjenih predlogih upoštevala določene organizacijske ter projektne spremembe pri proračunskih uporabnikih ter smiselno v danih javnofinančnih razmerah in postavljenih ciljih tudi razpravo, stališča in predloge posameznih delovnih teles Državnega zbora k predlogoma proračunov RS za leti 2013 in 2014.


Dopolnitve predlogov proračunov so pripravljene kot spremembe na naslednjih področjih:
- sprememba prihodkov iz naslova dohodnine po Zakonu o glavnem mestu Republike Slovenije;
- prilagoditev finančnega načrta Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS za leto 2013;
- uskladitev finančnega načrta Državne revizijske komisije;
- vključitev novega proračunskega uporabnika Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v predlog proračuna (Uprava v letu 2013 prevzame naloge Veterinarske uprave Republike Slovenije in Fitosanitarne uprave Republike Slovenije);
- projektne spremembe pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport z namenom podpore narodnostnim skupnostim;
- zagotovitev sredstev za poslovanje sodišč.

 

Vlada se je opredelila do amandmajev, ki so na predloga proračunov RS za leto 2013 in leto 2014 bili vloženi v Državnem zboru. Vlada je vložene amandmaje zavrnila.


Z dopolnjenim predlogom proračuna RS za leto 2013 znašajo prihodki 8,611 milijarde EUR in odhodki 9,620 milijarde EUR. V dopolnjenem predlogu proračuna RS za leto 2014 so prihodki načrtovani v višini 8,409 milijarde EUR ter odhodki v višini 9,317 milijarde EUR (sprememba znaša 3,081 milijonov EUR v vsakem letu). Primanjkljaja državnega proračuna ostajata v obeh letih nespremenjena.


Vlada potrdila novelo Zakona o igrah na srečo

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo ter ga pošilja v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku.

 

Novela zakona vzpostavlja pravno podlago za prenos nalog nadzora nad prirejanjem iger na srečo na Davčno upravo Republike Slovenije, kar bo omogočilo ukinitev Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo (UNPIS) kot organa v sestavi Ministrstva za finance. Podlaga za ukinitev UNPIS bo sprememba Uredbe o organih v sestavi ministrstev. Zakon vzpostavlja pravno podlago za prenos pristojnosti za nadzor nad prirejanjem iger na srečo z UNPIS na DURS. Določene naloge, ki jih je do sedaj opravljal UNPIS (spremljanje, zbiranje in analiziranje podatkov, potrebnih za dodelitev in podaljšanje koncesij oziroma dovoljenj ter vodenje registra koncesionarjev, prirediteljev, igralnic in igralnih salonov) pa se prenašajo na Ministrstvo za finance. Naloge pooblaščenih uradnih oseb bodo opravljali inšpektorji za igre na srečo v okviru nalog delovnega mesta, kot bodo opredeljene v sistemizaciji delovnih mest DURS. Samo prenehanje UNPIS in druga organizacijska vprašanja bodo urejena s spremembo Uredbe o organih v sestavi ministrstev, ki jo sprejme vlada na podlagi Zakona o državni upravi.


Vlada o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o funkcionarjih v državnih organih

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o funkcionarjih v državnih organih in ga posreduje Državnemu zboru RS.

 

Vlada RS je na 26. redni seji dne 23. 8. 2012 ob obravnavi priporočila Mandatno-volilne komisije Državnega zbora RS glede predlogov zakonskih sprememb in uskladitve zakonodaje, ki ureja pravice do nadomestila plače vsem funkcionarjem, sprejela sklep, s katerim je naložila Ministrstvu za finance, Ministrstvu za pravosodje in javno upravo ter Službi Vlade RS za zakonodajo, da v okviru svojih pristojnosti preverijo zakone, ki urejajo pravice funkcionarjev po prenehanju mandata, ter najkasneje do 30. 10. 2012 Vladi RS v sprejem predložijo predloge sprememb in dopolnitev zakonov, ki so potrebne zaradi uskladitve zakonodaje, ki ureja pravice do nadomestila plače po prenehanju mandata za vse funkcionarje.

 

S temi predlogi sprememb zakonov se ureja zniževanje nadomestil ter prejemanja nadomestil različnim funkcionarjem, prav tako pa se urejajo nadzorni mehanizmi glede preprečevanja zlorab glede prejemanja nadomestil. Pri tem se smiselno sledi sistemskim rešitvam iz letošnje novele Zakona o poslancih, katero je Državni zbor sprejel 15. junija 2012, na njih temelji predlagana reforma nadomestil za funkcionarje, ki jim prenehajo funkcije.

Veljavna ureditev pravic funkcionarjev po prenehanju mandata, urejena v

 

Zakonu o funkcionarjih, je naslednja:
- pravica do nadomestila velja 3 mesece z možnostjo podaljšanja za 9 mesecev, če bi v tem času oseba izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine;
- višina nadomestila je v višini 100 % plače, ki jo je funkcionar prejemal;
- obseg veljavnosti: državni sekretar, župan, podžupan, generalni sekretar varuha človekovih pravic, svetovalec predsednika RS, Informacijski pooblaščenec, predsednik in namestnika Komisije za preprečevanje korupcije, Državna revizijska komisija.

Predlagane so naslednje spremembe:
- znižanje višine nadomestila s 100 % na 80 % zadnje plače, ki jo je funkcionar prejel;
- potrebna je vloga za nadomestilo z dokazilom, da oseba nima zaposlitve;
- možnost podaljšanja pravice do nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev;
- oseba ni upravičena do nadomestila, če ji funkcija preneha pred potekom šestih mesecev od potrditve mandata;
- prenehanje pravice do prejemanja nadomestila plače, če se funkcionar pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo, zaposli, prične opravljati pridobitno dejavnost ali funkcijo ali izpolni pogoje za upokojitev;
- prekrškovna določba glede kršitev v času prejemanja nadomestila (v primeru, če oseba ne prijavi dohodkov);
- urejanje situacije, če je funkcionar v času trajanja funkcije ali po prenehanju funkcije priprt, če prestaja uklonilni zapor ali zaporno kazen;
- v predlogu sprememb je dodana prehodna določba, ki bo urejala tiste pravice funkcionarjev po prenehanju funkcije, katerim je funkcija prenehala pred uveljavitvijo tega zakona in prejemajo nadomestilo na podlagi izdane odločbe pristojnega organa; tem osebam se bo omenjena pravica uredila na novo.

 

Vlada o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic in ga posreduje Državnemu zboru RS.

 

Vlada RS na 26. redni seji dne 23. 8. 2012 pod točko 1.38 ob obravnavi priporočila Mandatno-volilne komisije Državnega zbora Republike Slovenije glede predlogov zakonskih sprememb in uskladitve zakonodaje, ki ureja pravice do nadomestila plače vsem funkcionarjem sprejela sklep, s katerim je naložila Ministrstvu za finance, Ministrstvu za pravosodje in javno upravo ter Službi Vlade RS za zakonodajo, da v okviru svojih pristojnosti preverijo zakone, ki urejajo pravice funkcionarjev po prenehanju mandata, ter najkasneje do 30. 10. 2012 Vladi RS v sprejem predložijo predloge sprememb in dopolnitev zakonov, ki so potrebne zaradi uskladitve zakonodaje, ki ureja pravice do nadomestila plače za vse funkcionarje.

 

Na tej podlagi je Ministrstvo za pravosodje in javno upravo pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic, s katerim na novo ureja pravice varuha po prenehanju opravljanja funkcije.

 

Veljavni Zakon o varuhu človekovih pravic v zvezi s pravicami varuha po prenehanju opravljanja funkcije določa:
- pravica do nadomestila traja 1 leto z možnostjo podaljšanje za še 1 leto, če bi v tem času oseba izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine;
- višina nadomestila je v višini 100 % plače, ki jo je funkcionar prejemal;
- obseg veljavnosti: varuh človekovih pravic (lahko je ponovno imenovan), namestniki varuha človekovih pravic (lahko so večkrat ponovno imenovani).

Predlog sprememb Zakona o varuhu človekovih pravic v zvezi s pravicami varuha po prenehanju opravljanja funkcije je naslednji:
- čas prejemanja nadomestila znaša za varuha 8 mesecev;
- možnost podaljšanja pravice do nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev je predlagana za največ šest  mesecev;
- vključena je prekrškovna določba glede sankcioniranja kršitev v času prejemanja nadomestila plače.


Vlada o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o ustavnem sodišču, s katerim na novo ureja pravice in obveznosti nekdanjih ustavnih sodnikov in nekdanjih ustavnih sodnic po prenehanju opravljanja funkcije.

 

Ker je Republika Slovenija trenutno v težkih finančnih in gospodarskih razmerah, je treba z vidika smotrnosti porabe javnih financ, kar vključuje tudi legitimnost in transparentnost te porabe, oceniti tudi potrebnost spremembe in dopolnitve zakonske ureditve nadomestila plače, do katerega so ustavni sodniki upravičeni po prenehanju njihove funkcije. Vlada meni, da je pri tej oceni treba upoštevati na eni strani dejstvo, da morajo biti najvišji funkcionarji posameznih vej oblasti obravnavani v temelju enakopravno, na drugi strani pa, da ustavno določen položaj Ustavnega sodišča in ustavnih sodnikov, ki se v nekaterih pomembnih elementih razlikuje od nosilcev drugih vej oblasti, narekuje do določene mere drugačno ureditev nadomestila plače po prenehanju funkcije.

 

Gre za manjše spremembe in dopolnitve zakona, ki ga Vlada RS posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po skrajšanem postopku. Spremembe namreč sledijo že sprejetim odločitvam zakonodajne veje oblasti v letošnji noveli Zakona o poslancih glede ureditve pravic poslancev po prenehanju funkcije, prav tako pa gre tudi za upoštevanje sklepa pristojnega delovnega telesa Državnega zbora, ki je predlagalo celovito ureditev ter uskladitev zakonodaje, ki ureja pravice do nadomestila plače vsem funkcionarjem.
 
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je na podlagi sklepa Vlade RS iz avgusta 2012, ki je upošteval sklep Mandatno – volilne komisije Državnega zbora, sprejet 13.6.2012, pripravilo spremembe in dopolnitve več zakonov s področja urejanja statusa funkcionarjev v Republiki Sloveniji. S temi predlogi sprememb zakonov se ureja zniževanje nadomestil ter prejemanja nadomestil različnim funkcionarjem, od Računskega sodišča, Ustavnega sodišča do občinskih funkcionarjev, prav tako pa se urejajo nadzorni mehanizmi glede preprečevanja zlorab, ki se nanašajo na prejemanje nadomestil. Pri tem Vlada RS smiselno sledi sistemskim rešitvam letošnje novele Zakona o poslancih, katero je Državni zbor sprejel 15. junija 2012 in na katerih temelji tudi reforma nadomestil za funkcionarje, ki jim prenehajo funkcije.

 

Predlog sprememb vsebuje (sprememba 78. člena Zakona o ustavnem sodišču):

1. znižanje višine nadomestil (nekdanjim) ustavnim sodnikom in ustavnim sodnicam po prenehanju njihove funkcije - s 100% na 80%,

2. zadržanje dosedanjega zakonskega roka prejemanja nadomestil -  1 leta in ne 6 mesecev, ter v primeru podaljšanja prejemanja nadomestila (če gre za doseganje izpolnjevanja pogojev za upokojitev) - tudi 1 leto in ne 6 mesecev,

3. določbo, po kateri naj ustavni sodnik, ki mu preneha funkcija do poteka 1 leta po izvolitvi v Državnem zboru, ne bi prejemal nobenega nadomestila,

4. nadzorne mehanizme glede poročanja: v primeru, če bi nekdanji ustavni sodnik v času prejemanja nadomestila prejemal tudi druge prejemke ali poskušal izigrati (zloraba pravic) določbe zakona glede nadomestila, vključno s sankcijami - prenehanje prejemanja nadomestila ter vrnitev izplačanih zneskov, ki se "prekrivajo" s tem, kar je v času prejemanja nadomestila sam zaslužil,

5. določitev pristojnega organa za odločanje o pravici do nadomestila ter glede nadzora (nadzorni mehanizem): na prvi stopnji je to predsednik Ustavnega sodišča, na drugi stopnji celotno ustavno sodišče (plenum Ustavnem sodišča), torej predsednik Ustavnega sodišča in ostalih 8 ustavnih sodnikov in ustavnih sodnic.

 

Realizacija predlagane ureditve bo prispevala tudi k smotrnejši in transparentnejši porabi javnofinančnih sredstev.


Vlada določila besedilo Predloga Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o računskem sodišču

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o računskem sodišču.

 

Vlada RS je na seji 23. 8. 2012 ob obravnavi priporočila Mandatno-volilne komisije Državnega zbora Republike Slovenije glede predlogov zakonskih sprememb in uskladitve zakonodaje, ki ureja pravice do nadomestila plače vsem funkcionarjem, sprejela sklep, s katerim je naložila Ministrstvu za finance, Ministrstvu za pravosodje in javno upravo ter Službi Vlade RS za zakonodajo, da v okviru svojih pristojnosti preverijo zakone, ki urejajo pravice funkcionarjev po prenehanju mandata, ter najkasneje do 30. 10. 2012 vladi v sprejem predložijo predloge sprememb in dopolnitev zakonov, ki so potrebne zaradi uskladitve zakonodaje, ki ureja pravice do nadomestila plače po prenehanju mandata za vse funkcionarje.


Na tej podlagi je Ministrstvo za finance pripravilo predlog Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o računskem sodišču, s katerim na novo ureja pravice članov računskega sodišča po prenehanju opravljanja funkcije.
Predpis neposredno ne sledi ciljem koalicijske pogodbe, temveč je pripravljen na podlagi sklepa vlade. S predlagano spremembo zakona pa se bodo zmanjšali stroški dela, kar je opredeljeno v točki 10.4 koalicijske pogodbe.

 

Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja

Vlada RS je na današnji seji sprejela uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Uredba določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, in sicer za:
– oskrbo s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
– obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

 

Določa tudi ukrepe in normative, povezane z obračunom cen storitev javnih služb njihovim uporabnikom.
Za uveljavitev nove ali spremenjene cene storitve javne službe ni več potrebna pridobitev pozitivnega strokovnega mnenja ministrstva, pristojnega za okolje. Ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe, potrdi pa jo pristojni občinski organ.

Če občina določi potrjeno ceno, ki ne omogoča plačila celotne najemnine izvajalcu, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine.
Cena izvajanja storitev posamezne gospodarske javne službe je sestavljena iz treh delov, in sicer dela, ki predstavlja ceno javne infrastrukture, dela, ki predstavlja ceno izvajanja storitev posamezne gospodarske javne službe, in dela, ki predstavlja okoljske dajatve, če so te predpisane.
Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine in vodarine. Na računu sta  prikazani obe ceni.

V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne službe:
- odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
- odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
- storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,
- čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in
- čiščenje padavinske odpadne vode s streh.

 

Cena storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

 

Občine morajo uskladiti svoje predpise in sprejeti cene v skladu s to uredbo najpozneje v petnajstih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
Ne glede na določbe te uredbe lahko izvajalec, ki ima za ceno soglasje pristojnega občinskega organa, ceno, s katero soglaša občina, uveljavi.
V javni obravnavi je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje uredbo usklajevalo s Skupnostjo občin Slovenije, Združenjem občin Slovenije, Zbornico komunalnega gospodarstva, Obrtno zbornico Slovenije in posameznimi izvajalci gospodarskih javnih služb ter njihove pripombe smiselno umestilo v uredbo.

 

 celotno sporočilo za javnost (234 KB)