Sporočilo za javnost

4.4.13

3. redna seja Vlade RS

Vlada sprejela izhodišča za pogajanja s sindikati javnega sektorja

 

Vlada RS je na današnji seji obravnavala in potrdila izhodišča za pogajanja s sindikati javnega sektorja.

 

 

 


Vlada sprejela dopolnitev Akcijskega načrta za izvršitev sodbe ESČP v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji

 

Vlada Republike Slovenije je sprejela dopolnitev Akcijskega načrta za izvršitev sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji (pritožba št. 26828/06) z dne 26. 6. 2012. Dopolnjen akcijski načrt Ministrstvo za zunanje zadeve posreduje Odboru ministrov Sveta Evrope za nadzor nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice.

 

Veliki senat ESČP je glede plačila odškodnin izbrisanim sprejel pilotno sodbo in Sloveniji naložil, da v roku enega leta (do 26. 6. 2013) sprejme sistem odškodnin za vse osebe, ki pridejo v poštev kot žrtve ravnanja Slovenije. Ker po oceni Velikega senata ESČP veljavna slovenska zakonodaja, ki ureja odškodnine, za povračilo škode, ki so jo zaradi izbrisa utrpeli izbrisani, ni ustrezna, mora Slovenija sistemsko urediti pravično zadoščenje oz. povračilo škode izbrisanim.

 

Vlada Republike Slovenije je 18. 1. 2013 sprejela Akcijski načrt za izvršitev sodbe ESČP, ki je bil posredovan Oddelku za izvrševanje sodb ESČP Sekretariata Sveta Evrope.

 

Od 4. do 7. 3. 2013 so zadevo Kurić in drugi proti Sloveniji prvič obravnavali na 1164. zasedanju Odbora Ministrskih namestnikov (OMN-DH) v Strasbourgu. OMN-DH je Slovenijo pozval k tesnemu sodelovanju s Sekretariatom Sveta Evrope glede vseh pomembnih vprašanj - še posebej glede korakov za določitev višine pavšala, ki bo izplačan izbrisanim, metod izračuna pavšala, pravnega okvira odškodninske sheme in tega, kako bodo določeni upravičenci. Odbor je še sklenil, da bodo primer znova obravnavali najkasneje na junijskem zasedanju, ki bo potekalo od 4. do 6. 6. 2013. Slovenija mora zahtevane informacije Oddelku za izvrševanje sodb ESČP Sekretariata Sveta Evrope posredovati v obliki dopolnjenega Akcijskega načrta najkasneje do 9. 4. 2013.

 

Dopolnjen Akcijski načrt vsebuje dodatne informacije glede izvedbe individualnih ukrepov (za šest pritožnikov) in splošnih ukrepov (priprava odškodninske sheme). Pri individualnih ukrepih so povzete aktivnosti Slovenije glede izplačila nepremoženjske škode in povračila stroškov postopka šestim pritožnikom ter aktivnosti glede poravnave s šestimi pritožniki o premoženjski škodi. Pri splošnih ukrepih je opredeljen pravni okvir za sistemsko ureditev odškodnin, opredelitev statusa upravičenca, kriterij za opredelitev višine pavšalne odškodnine in časovnica sprejema zakona.

 

Pravni okvir za sistemsko ureditev odškodnin bo zakonodajni akt - Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Zakon bo opredelil vrste in višino odškodnine oz. povračila škode, načine in roke za njihovo izplačilo, postopek in pristojne organe ter pogoje in način za priznanje statusa upravičenca.


Opredelitev statusa upravičenca: Pri opredeljevanju upravičencev Slovenija sledi odločitvi Velikega senata ESČP, ko je presojal, kateri od pritožnikov so žrtve zatrjevanih kršitev in jim je sam prisodil tudi odškodnino za nepremoženjsko škodo. Pomembna je odločitev Velikega senata ESČP, da so pritožbe dveh pritožnikov, ki od izbrisa dalje na noben način nista izrazila želje prebivati v Sloveniji, saj nikoli nista zaprosila za izdajo dovoljenja za prebivanje, neutemeljene, ker nista izkazala zadostnega interesa za svoj položaj in izčrpala vseh notranjih pravnih sredstev v Sloveniji, ki so bila na voljo v skladu z veljavno zakonodajo.

 

Do povračila škode, ki so jo utrpeli zaradi izbrisa, bodo upravičeni izbrisani iz registra stalnega prebivalstva (to so osebe, katerim je v Sloveniji v registru stalnega prebivalstva prenehala prijava stalnega prebivališča, ko so za njih začele veljati določbe Zakona o tujcih), ki so po izbrisu pridobili dovoljenje za stalno prebivanje (na podlagi Zakona o tujcih ali Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji) ali bili sprejeti v slovensko državljanstvo. Z ureditvijo statusa je namreč izbrisani pokazal interes oz. željo za nadaljnje prebivanje v Sloveniji.

 

Kriterij za opredelitev višine pavšalne odškodnine: Določbe tega dela osnutka zakona še niso dokončno opredeljene. Predvideva se, da bo zakon določal pavšalno odškodnino, ki bo predstavljala povračilo za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki je upravičencu nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

 

Kriterij za opredelitev višine odškodnine, ki bo določena upravičencu, je celotno obdobje izbrisa - torej čas od dne, ko je osebi v registru stalnega prebivalstva prenehala prijava stalnega prebivališča, do dne pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejema v državljanstvo Republike Slovenije za osebo, ki pred sprejemom v slovensko državljanstvo ni imela dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

 

Časovnica sprejema zakona predvideva, da bo osnutek zakona pripravljen do 30. 4. 2013. Sledila bo objava na spletni strani (www.e-demokracija.si ), s katero se bo k sodelovanju pritegnilo strokovno in zainteresirano javnost (predpis mora biti objavljen in dostopen javnosti najmanj 30 do 60 dni). Postopek se bo nadaljeval z medresorskim usklajevanjem, ki se bo končalo 1. 9. 2013.

 

Sledil bo postopek na Vladi RS, kjer se bo predpis objavil v vladnem informacijskem sistemu in obravnaval na Odboru Vlade RS za državno ureditev in javne zadeve. Vlada RS bo predpis sprejela septembra 2013 in ga posredovala v sprejem Državnemu zbor Republike Slovenije, kjer se lahko opravi tudi splošna razprava. Po opravljeni razpravi na pristojnih delovnih telesih in seji Državnega zbora RS je predviden sprejem zakona decembra 2013.

 

Sprejetje zakona se lahko zavleče tudi zaradi možnosti veta Državnega sveta in kot posledica referendumskega odločanja. V času nastajanja predloga zakona predlagatelj predvideva k oblikovanju zakonskih rešitev povabiti strokovno in zainteresirano javnost.

 

Vir: MNZJU

 

 

 

 

 
Vlada soglaša s prošnjo za podaljšanje roka glede sprejema odškodninske sheme v pritožbeni zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela sklep, da daje soglasje k prošnji za podaljšanje roka glede sprejema odškodninske sheme v pritožbeni zadevi Kurić in drugi proti Republiki Sloveniji, ki poteka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP).

 

Rok za vzpostavitev odškodninske sheme poteče 26. 6. 2013. Glede na do sedaj izvedene aktivnosti za izvršitev sodbe ESČP v delu sprejema posebne odškodninske sheme, sklenitve poravnave s šestimi pritožniki in zapletenega procesa sprejemanja posebnega zakona Republika Slovenija ocenjuje, da postopka vzpostavitve odškodninske sheme do roka, določenega s sodbo Velikega senata ESČP, ne bo mogla zaključiti.

 

Zaradi zahtevnosti in občutljivosti tega področja Slovenija ocenjuje, da bi za dokončanje priprave predloga zakona, ki bo za upravičence urejal povračilo škode in izpeljavo celotnega zakonodajnega postopka v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti, potrebovala daljši rok, od prvotno določenega.

 

Glede sprejema odškodninske sheme je predvidena naslednja časovnica: Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, se bo sprejemal v rednem zakonodajnem postopku, ki v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti terja določene faze tako v postopku do sprejema na Vladi RS kot tudi v Državnem zboru RS.

 

Časovnica predvideva, da bo osnutek zakona pripravljen do 30. 4. 2013, sledila bo objava na spletni strani (www.e-demokracija.si ), s katero se bo k sodelovanju pritegnilo strokovno in zainteresirano javnost (predpis mora biti najmanj 30 do 60 dni objavljen in dostopen javnostim). Postopek se bo nadaljeval z medresorskim usklajevanjem, ki se bo končalo 1. 9. 2013.

Sledi postopek na Vladi RS, kjer se predpis objavi v vladnem informacijskem sistemu in obravnava na Odboru Vlade RS za državno ureditev in javne zadeve. Vlada RS sprejme predpis septembra 2013 in ga posreduje v sprejem Državnemu zboru RS, kjer se lahko opravi tudi splošna razprava. Po opravljeni razpravi na pristojnih delovnih telesih in seji Državnega zbora RS je predviden sprejem zakona decembra 2013.

 

Čas sprejemanja zakona se lahko podaljša tudi zaradi možnosti veta Državnega sveta in kot posledica referendumskega odločanja. V času nastajanja predloga zakona predlagatelj predvideva k oblikovanju zakonskih rešitev povabiti strokovno in zainteresirano javnost.

 

Glede na navedeno bo Državno pravobranilstvo ESČP zaprosilo za podaljšanje roka do 26. 6. 2014.

 

Vir: Državno pravobranilstvo RS