Sporočilo za javnost

6.12.12

40. redna seja Vlade RS

Foto: UKOM

Vlada se je seznanila s poročilom o pogajanjih za sklenitev poroštvene pogodbe o TEŠ6

 

Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Poročilom o pogajanjih za sklenitev poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko za del kredita v znesku 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., za financiranje postavitve nadomestnega bloka 6.

 

Vlada Republike Slovenije se je seznanila s poročilom o pogajanjih z Evropsko investicijsko banko in z usklajenim besedilom poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko za del kredita v znesku 440 milijonov evrov za financiranje postavitve nadomestnega bloka 6. 

Vlada Republike Slovenije se strinja, da vodja delegacije za pogajanja o poroštveni pogodbi med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko parafira poroštveno pogodbo in da minister za finance podpiše poroštveno pogodbo med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko.

 

Vlada se je seznanila s Poročilom o protestih na območju Republike Slovenije v obdobju od 12. 11. 2012 do 5. 12. 2012

 

Vlada RS se je na današnji seji seznanila s Poročilom o protestih na območju Republike Slovenije v obdobju od 12. 11. 2012 do 5. 12. 2012. Vlada podpira aktivnosti policije, ki so potrebne za zagotavljanje varovanja življenja ljudi in premoženja.

 

Protesti, ki so bili organizirani po več krajih v Sloveniji, so večinoma potekali mirno. V Mariboru in Ljubljani pa je prišlo do hujših kršitev javnega reda in miru, ki so jih povzročile nasilne in dobro organizirane skupine izgrednikov, zato je bila policija primorana uporabiti plinska sredstva, policijski helikopter in prvič v zgodovini samostojne Slovenije tudi vodni top. Med protesti v Mariboru in Ljubljani pa je zaznati očitno razliko. V Mariboru je bila udeležba na protestih večja kot v Ljubljani, nasilje se je vršilo nad policisti in nad objekti. Iz ljubljanskega primera pa je jasno videti, da so bili cilj nasilnežev izključno policisti. Gre za organizirano nasilje. Žal je med nasilnimi skupinami tudi veliko mladoletnikov.   

 

Na vseh protestih je bilo skupaj poškodovanih 89 policistov, 20 službenih vozil in 3 službeni konji. Nasilneži so povzročili tudi več škode na različnih objektih. Policija je pridržala več oseb, ki so obravnavane zaradi več prekrškov in kaznivih dejanj.

 

Četudi je šlo za ene najzahtevnejših protestov v zadnjih dvajsetih letih, so policisti strokovno in učinkovito opravili svoje naloge.

 

Ukrepanje policije kaže, da policija ni nasprotnik ljudstva, temveč prav nasprotno. Policisti so bili na kraju zato, da zaščitijo ljudi in preprečijo povzročanje materialne škode. Delo so opravili profesionalno in izjemno korektno. Kljub uporabi prisilnih sredstev, ki se jih ni bilo moč izogniti, so dosledno spoštovali človekove pravice in dostojanstvo. Minister Gorenak se je po protestih srečal z več kot 200 policisti, nekatere je obiskal tudi v bolnišnici. Dejali so, da bodo svoje poslanstvo profesionalno opravljali tudi v prihodnje.

 

Vlada sprejela novo Obrambno strategijo Republike Slovenije

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Obrambno strategijo Republike Slovenije. Z novo obrambno strategijo se nadomešča Obrambno strategijo Republike Slovenije, sprejeto s sklepom Vlade Republike Slovenije, št. 820-00/2001-1, z dne 20. 12. 2001.

 

Obrambna strategija Republike Slovenije je temeljni razvojno-usmerjevalni dokument države na obrambnem področju in izhaja iz Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Opredeljuje interese in cilje Republike Slovenije na obrambnem področju ter ob upoštevanju sodobnih groženj in tveganj nacionalni varnosti usmerja obrambno politiko države, organiziranost njenega obrambnega sistema ter razvoj njenih vojaških in civilnih obrambnih zmogljivosti v okviru sistema kolektivne obrambe in varnosti skladno z razpoložljivimi viri. Poleg vprašanj v zvezi z uveljavljanjem sprememb na obrambnem področju izpostavlja tudi tveganja pri uveljavljanju teh sprememb ter s tem uveljavljanju oziroma uresničevanju obrambnih interesov in ciljev Republike Slovenije.

 

Obrambna strategija je podlaga za pripravo ter spreminjanje in dopolnjevanje normativnih, doktrinarnih, planskih in drugih dokumentov na obrambnem področju ter urejanje različnih vsebinskih vprašanj v zvezi z obrambo Republike Slovenije.

 

Zagotavlja sodoben politični okvir za nadaljnji razvoj nacionalnega obrambnega sistema, saj vzpostavlja primerno razmerje med postavljenimi obrambnimi cilji, predvidenimi sredstvi in načini ter razpoložljivimi viri za doseganje obrambnih ciljev.

 

Sprejeta obrambna strategija podaja odgovor na vprašanja, kako v zahtevnem sodobnem mednarodnem varnostnem okolju ter negotovih gospodarskih in finančnih razmerah na temelju jasno določenih obrambnih interesov in ciljev Republike Slovenije zagotavljati obrambne, vojaške in civilne zmogljivosti države, potrebne za nacionalno obrambo (prednostno v sistemu kolektivne obrambe in varnosti in pod določenimi pogoji tudi samostojno) ter uresničevanje drugih obrambnih interesov in ciljev Republike Slovenije.

Obrambna strategija je usmerjena v prihodnost (do leta 2025) ter poudarja proaktivno odzivanje nosilcev obrambnega sistema na sodobne vire ogrožanj in tveganj nacionalni varnosti. Temelji na celostnem pristopu k obravnavanju nacionalne varnosti in obrambe. Kot področna strategija se vsebinsko osredotoča na obrambni podsistem, vendar je iz nje razvidno zavedanje o nujnosti skupnega delovanja vseh podsistemov sistema nacionalne varnosti Republike Slovenije ter medresorskega in medinstitucionalnega sodelovanja vseh nosilcev varnostno-obrambnih nalog v državi.

 

Pri pripravi predloga nove obrambne strategije so bili upoštevani relevantni nacionalni in tuji normativni, strateški, doktrinarni, analitični in drugi dokumenti. Po strukturi in obsegu je  primerljiva s podobnimi dokumenti drugih, predvsem evropskih držav, po vsebinskih rešitvah pa je težje primerljiva zaradi nacionalnih posebnosti posameznih držav. Največja primerljivost je prisotna pri obravnavi varnostnega okolja ter virov ogrožanja in tveganja na obrambnem področju, v veliki meri pa tudi pri obravnavi politike države do Nata, Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij. 

 

Danes sprejeta obrambna strategija sledi metodološkemu načelu od splošnega k posebnemu, kar pomeni, da je ob splošnosti dokumenta zagotovljena tudi zadostna konkretnost glede usmeritev obrambne politike ter prednostnih nalog razvoja obrambnega sistema in obrambnih zmogljivosti države. Hkrati je ohranjena vsebinska različnost dokumenta glede na dolgo- in srednjeročne planske dokumente na obrambnem področju – Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (ReSDPROSV) in Srednjeročni obrambni program (SOPR).

 

Uresničevanje strategije bo spremljala Vlada Republike Slovenije ter jo po potrebi spreminjala in dopolnjevala skladno s spremembami v varnostnem okolju države ter ob upoštevanju dinamike preoblikovanja obrambnega sistema Republike Slovenije.

 

Vlada Republike Slovenije bo z Obrambno strategijo Republike Slovenije seznanila Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije.  

 

S spremembami in dopolnitvami PIFI podjetjem omogočen lažji dostop do ugodnih finančnih virov

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela Spremembe in dopolnitve Poslovnega načrta programa instrumentov finančnega inženiringa za mala in srednje velika podjetja v Republiki Sloveniji 2009–2013 (PIFI). PIFI je podlaga za izvedbo polnjenja holdinškega sklada, kar bo še v letošnjem letu omogočilo hitrejše črpanje sredstev kohezijske politike. Pomeni tudi osnovo za pripravo ukrepov za spodbujanje podjetij, ki so v času finančne in gospodarske krize v težkem položaju, s tem pa jim bo omogočen dostop do ugodnih finančnih virov.

 

V Sloveniji je podjetniškemu sektorju namenjeno veliko različnih podpornih storitev, še vedno pa je navzoča v ponudbi in razvitosti trga tveganega kapitala in v ponudbi različnih oblik dolžniških finančnih instrumentov, ki bi omogočali ne le globalno, temveč tudi specializirano finančno pomoč razvojnim projektom in investicijam v podjetniškem sektorju, ki povečujejo dodano vrednost na zaposlenega.

 

Zato je Vlada RS skladno z usmeritvami Evropske komisije in trenutnimi razmerami v podjetniškem sektorju v Sloveniji odločila, da bo vrzeli na področju financiranja malih in srednje velikih podjetij med drugim reševala s PIFI, ki ga je sprejela dne 22. 10. 2009. Ko je vlada sprejela PIFI, je pristojen organ upravljanja v Republiki Sloveniji izdal odločbo o dodelitvi sredstev za »Program instrumentov finančnega inženiringa za MSP v Republiki Sloveniji – PIFI za obdobje 2009 – 2013«, s katero je potrdil omenjeni program oz. s stališča pravil črpanja sredstev evropskih kohezijskih skladov odobril za njegovo izvajanje 35,05 milijonov evrov (85 % iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 15 % iz nacionalnih virov). Dne 23. 11. 2009 je Slovenski podjetniški sklad s takratnim Ministrstvom za gospodarstvo podpisal pogodbo o financiranju in izvajanju instrumentov finančnega inženiringa.

 

Predlagane spremembe in dopolnitve se nanašajo na novo polnjenje holdinškega sklada v predvideni višini 6,6 milijonov evrov oz. odvisno od proračunskih zmožnosti za izvajanje ukrepov za finančno podporo podjetjem z instrumenti finančnega inženiringa. Holdinški sklad je v letu 2010 prejel sredstva v višini 50 milijonov evrov za izvajanje instrumentov finančnega inženiringa v okviru PIFI za namene podpore podjetij pri učinkovitem nalaganju v raziskave in razvoje ter tehnološke projekte. Glede na potrebe podjetniškega sektorja in slabših razmer na finančnih trgih se lahko tovrstna sredstva po potrebi uporabijo tudi za klasične dolžniške in lastniške instrumente financiranja. V primeru zagotovitve novih sredstev za izvajanje PIFI bo Slovenski podjetniški sklad kot holdinški sklad še naprej izvajal instrumente lastniškega ali dolžniškega financiranja. Dodatno se sredstva holdinškega sklada, namenjena izvajanju instrumentov finančnega inženiringa preko programa PIFI, lahko zagotavljajo tudi s prenosom sproščenih sredstev iz že oblikovanih garancijskih skladov upravičenca. Prav tako se načrtuje priliv sredstev v holdinški sklad za izvajanje instrumentov dolžniškega financiranja (mikrokrediti) s strani Slovenskega podjetniškega sklada za oblikovanje kreditnega sklada. V primeru porabe sredstev oz. v primeru še vedno prisotnega povpraševanja po tem instrumentu, pa bo dodatna sredstva za oblikovanje kreditnega sklada predvidoma zagotavljala SID banka ali kateri drugi investitor.

 

S tem Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Slovenski podjetniški sklad sledita sprejetemu Programu ukrepov za spodbujanje gospodarstva (3. paket ukrepov), saj Slovenski podjetniški sklad z uporabo instrumentov finančnega inženiringa aktivno posega na trg dostopa do virov financiranja v segmentu mikro in malih podjetij.

 

 celotno sporočilo za javnost (332 KB)