Sporočilo za javnost

12.12.12

41. redna seja Vlade RS

Vlada RS o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških.

 

Eden glavnih ciljev predlaganega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških je poenostavitev hitrih postopkov o prekrških in hkrati tudi poenostavitev poslovanja prekrškovnih organov. Izhajajoč iz tega, bodo postopki bolj ekonomični, posledično pa se bo zmanjšala tudi finančna obremenitev državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti. Obenem se zagotavlja hitrejše zaključevanje postopkov o prekršku, kar ima za posledico tudi zmanjševanje zaostankov.

 

S spremembami se omogoča večja operativnost prekrškovnih organov in organov, ki zagotavljajo izvrševanje odločb o prekrških, ter lažje poravnavanje izrečenih glob in nastalih stroškov postopka, vključno s sodnimi taksami. V pravni red RS se prenaša Direktiva 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu in na tej podlagi omogoča poenostavljeno reševanje kršitev, storjenih z vozili registriranimi v državah članicah EU. 

 

Z namenom pospešitve in poenostavitve dela pristojnih organov se razširjajo možnosti skupnega obravnavanja prekrškov iz hitrega in iz rednega sodnega postopka z istim obdolžilnim predlogom. Zakonske določbe se prilagajajo spremenjenim delovnim področjem državnih organov, ki opravljajo izterjavo neplačanih glob. S predlaganimi spremembami se odpravljajo v praksi zaznane pomanjkljivosti ali nejasnosti veljavnega besedila zakona in na tej podlagi izboljšujejo obstoječe procesne rešitve.

 

Navedeni zakonodajni cilji bodo po predlogu zakona doseženi z naslednjimi spremembami in dopolnitvami:

  • rok za izbris kazenskih točk se iz treh let spreminja na dve leti,
  • rok za izdajo plačilnega naloga za prekršek, ugotovljen s stacionarnimi ali premičnimi napravami za ugotavljanje prekoračitve hitrosti, se spreminja na 30 dni,

  • jasnejše določbe o prekršku neznatnega pomena, ki bodo olajšale odločanje prekrškovnih organov pri izreku opozorilnih sankcij,
  • uvedba enotnega plačilnega naloga (57. člen), ki omogoča hitrejše odločanje, pri čemer   načelo kontradiktornosti in pravica kršitelja do izjave ostajata na sedanji ravni, 
  • dopolnitev določb glede obvestila o prekršku s področja ustavljanja in parkiranja vozil tako, da se omogoča takojšnje plačilo globe brez naknadne izdaje plačilnega naloga,
  • širše možnosti enotnega postopka o prekršku pred sodiščem za prekrške,
  • uskladitev izobrazbenih pogojev, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena uradna oseba za izdajo odločbe o prekršku ali plačilnega naloga, s področno zakonodajo,
  • vključitev vseh izdatkov, ki so nastali v zvezi z zasegom in odvzemom predmetov med stroške postopka,
  • odmera sodne takse že v odločbi, s katero je (meritorno) odločeno o prekršku, z odpravo posebnega naloga za plačilo sodne takse, 
  • možnost plačila stroškov postopka na obroke,
  • olajšano plačevanje globe in stroškov postopka na ustrezne račune, v okviru tehničnih možnosti  tudi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi,
  • omogoča se sodišču, da iz utemeljenih razlogov ne določi uklonilnega zapora ali da ustavi njegovo izvrševanje, postopek za izrek uklonilnega zapora pa se izključuje, če gre za neplačano globo, ki ne presega 120 evrov,
  • doslednejše spremljanje in ukrepanje glede izpolnjevanja obveznosti storilca, ki v preizkusni dobi uresničuje pravico do vožnje na podlagi odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja,
  • novo (7.a) poglavje zakona, ki ureja postopek v primeru prekrškov, ki jih storijo storilci z registriranim motornim vozilom v drugi državi članici Evropske unije.

 
 

Ratifikacija poroštvene pogodbe med RS in Evropsko investicijsko banko

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (TEŠ - termoelektrarna Šoštanj/B), sklenjenega v Ljubljani 6. decembra 2012.

           

EIB bo projekt postavitve nadomestnega bloka 6 TEŠ podprla s kreditom v skupnem znesku 550 mio EUR. Del kredita v znesku do 110 mio EUR je zavarovan s komercialnimi jamstvi, del kredita v znesku do 440 mio EUR pa se zavaruje s poroštvom države. EIB in TEŠ sta 22. aprila 2010 že podpisala finančno pogodbo za posojilo v višini 440 mio EUR, črpanje katerega je pogojeno z dodelitvijo poroštva države. Posojilo ima ročnost 25 let in moratorij na vračilo glavnice 7 let od črpanja, pri čemer obrestna mera financiranja zagotavlja stroškovno učinkovito zadolžitev bistveno pod siceršnjimi tržnimi pogoji. Sredstva za odplačilo najetega kredita bo zagotavljal TEŠ iz lastnega premoženja in iz ustvarjenega denarnega toka, medtem ko Republika Slovenija kot porok jamči za izpolnjevanje vseh denarnih obveznosti kreditojemalke TEŠ, ki jih dolguje kreditojemalka Evropski investicijski banki na podlagi določb kreditne pogodbe.

 

Poroštvo države predstavlja ključni element finančne konstrukcije projekta TEŠ-6, saj je njegova zagotovitev pogoj tako za osnovni del posojila pri EIB v višini 440 mio EUR, kot tudi za preostali del financiranja s strani mednarodnih finančnih institucij in komercialnih bank.