Sporočilo za javnost

20.12.12

42. redna seja Vlade RS

Foto: UKOM

Vlada potrdila Uredbo o začasnem financiranju Republike Slovenije v obdobju januar–marec leta 2013

Vlada RS je na današnji seji potrdila Uredbo o začasnem financiranju Republike Slovenije v obdobju januar – marec leta 2013.


Državni zbor je na seji 6. decembra 2012 hkrati s Proračunom za leto 2013 in leto 2014 sprejel tudi Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014, na katerega je bila dne 12. 12. 2012 na podlagi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, vložena zahteva za razpis zakonodajnega referenduma.

V skladu s 5. členom Zakona o javnih financah (ZJF) letni zakon oziroma ZIPRS1314 ureja sistem postopkov priprave ter izvrševanja državnega proračuna, prav tako pa tudi druge elemente finančnega poslovanja države in posrednih uporabnikov proračuna države. 5. člen ZJF tako določa, da bo ZIPRS1314 uredil obseg zadolževanja države, poroštev države, obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države, posebna pooblastila vladi in ministrstvu, pristojnemu za finance pri izvrševanju proračuna ter uredil druge rešitve, ki so potrebne za nemoteno izvrševanje sprejetega proračuna.

Sam proračun nima pravne narave zakona in je potrebno, da se ob proračunu sprejme tudi zakon o njegovem izvrševanju.

 

Zgoraj navedeno pomeni, da v kolikor se ZIPRS1314 ne uveljavi s 1. januarjem 2013, ni mogoča uveljavitev v Državnem zboru že sprejetih proračunov za leti 2013 in 2014, posledično pa tudi ni omogočeno njuno izvrševanje. Za primere, če proračun ni sprejet pred začetkom leta, Ustava Republike Slovenije v 148. členu in ZJF v 32. členu določata začasno financiranje države.

Za začasno financiranje države je na podlagi 32. in 33. člena ZJF potrebno določiti sredstva v obdobju začasnega financiranja, o čemer odloča Vlada in o tem obvesti Državni zbor.

 

Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece, zato bo Vlada sprejela Uredbo o začasnem financiranju države za obdobje januar – marec 2013. Začasno financiranje države ne pomeni le, da je njeno financiranje določeno za začasno obdobje, pač pa predvsem to, da državni organi oteženo pričnejo z izvajanjem novih nalog ter da ni mogoče brezpogojno sklepati pogodb oziroma izvajati javnih razpisov za obdobje po začasnem financiranju.
Viri financiranja države v obdobju začasnega financiranja so načrtovani prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, načrtovani prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter prejemki iz naslova zadolževanja.

 

Prihodki državnega proračuna v obdobju januar – marec 2013

Pri pripravi ocen prihodkov v obdobju začasnega financiranja državnega proračuna za obdobje januar – marec 2013 se izhaja iz dosežene realizacije posameznih kategorij prihodkov v obdobju januar – november in ocen njihove realizacije v mesecu decembru 2012.

 

Osnove za ocene prihodkov za prve tri mesece 2013 izhajajo iz predvidenih makroekonomskih izhodišč in pričakovanih globalnih makroekonomskih okvirov za leto 2013, ki so bili podlaga za pripravo Proračunskega memoranduma 2013 in sprejetega Proračuna Republike Slovenije za leto 2013. Ocene posameznih kategorij prihodkov za obdobje januar – marec 2013 temeljijo na napovedih posameznih ključnih makroekonomskih agregatov, ki vplivajo na obseg in dinamiko posameznih kategorij davčnih, nedavčnih in drugih prihodkov.

Pri ocenah prihodkov so upoštevani učinki tistih sprejetih zakonskih in drugih sprememb v posameznih kategorijah davčnih in nedavčnih prihodkov, ki bodo imele finančne učinke v obdobju januar – marec 2013.

 

Na podlagi vseh omenjenih predpostavk se ocenjuje, da bodo skupni prihodki državnega proračuna v obdobju januar – marec 2013 znašali 1.787,7 mio EUR, kar je za okoli 4% manj, kot so znašali realizirani proračunski prihodki v prvem trimesečju leta 2012. Davčni prihodki bodo po teh ocenah v prvem trimesečju 2013 dosegli 1.528,0 mio EUR. Nedavčni prihodki v prvih treh mesecih 2013 so ocenjeni v višini 65,8 mio EUR, kapitalski prihodki v višini 2,2 mio EUR, prejete donacije v višini 1,1 mio EUR, prejeta sredstva iz Proračuna EU pa so ocenjena v višini 190 mio EUR.

 

Odhodki državnega proračuna v obdobju januar – marec 2013

Skladno z ZJF je skupni obseg odhodkov države določen glede na sorazmerno porabljena sredstva v enakem obdobju proračuna za preteklo leto. V določitvi obsega odhodkov začasnega financiranja januar-marec 2013 se je izhajalo iz realizacije skupnega obsega odhodkov v obdobju januar-marec 2012 glede na sprejeti proračun enakega obdobja leta 2012, za katero se določa začasno financiranje.

 

Pri določitvi začasnega financiranja je omejen skupni obseg odhodkov državnega proračuna, kar ne pomeni, da so tudi notranje razdelitve med posameznimi proračunskimi uporabniki enake kot v letu 2012. Slednje pomeni, da obseg odhodkov na ravni predlagateljev finančnih načrtov za obdobje januar-marec 2013 lahko odstopa od sorazmernega deleža porabe v enakem obdobju leta 2012. Pri notranji razdeliti odhodkov med predlagatelji finančnih načrtov so primarno upoštevane obveznosti iz naslova servisiranja javnega dolga, plačila sredstev v proračun Evropske unije, transfere v sklade socialnega zavarovanja (ZPIZ), plače in določene zakonske obveznosti.

 

Ob takih izhodiščih je skupni obseg odhodkov proračuna v obdobju januar – marec 2013 določen v višini 2,433 milijonov EUR.

 

Glavne značilnosti izvrševanja v obdobju začasnega financiranja so sledeča:
1. V predpisu o začasnem financiranju se prejemki države določijo v višini, kot je načrtovano za obdobje začasnega financiranja (torej kot je načrtovano za npr, mesec januar, februar in marec 2013).
2. Sredstva se smejo porabiti do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. Večja poraba je mogoča samo na podlagi sprejetega zakona v preteklem letu in večjih namenskih prejemkov.
3. V obdobju začasnega financiranja se lahko država zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic državnega dolga v tekočem letu.
4. Financiranje funkcij države se začasno nadaljuje za iste programe kot v preteklem letu – podlaga za določitev strukture proračuna je proračun s finančnimi načrti neposrednih uporabnikov preteklega leta.
5. Ne sme se povečevati števila zaposlenih glede na stanje 31. decembra preteklega leta ter sklepati novih ali podaljševati obstoječih pogodb o zaposlitvi.
6. Pogodbe se lahko sklepajo samo za obdobje začasnega financiranja.
7. Plačilo zapadlih prevzetih obveznosti mora imeti prednost pred sklepanjem novih pogodb, prav tako ima plačilo zakonskih obveznosti prednost pred ostalimi obveznostmi.
8. V obdobju začasnega financiranja se proračun RS izvršuje po programski klasifikaciji kot velja v enotnem računalniško podprtem računovodskem programu z imenom MFERAC z namenom, da se v obdobju začasnega financiranja plačane obveznosti nemoteno vključijo v proračun tekočega leta.

 

 

Vlada o Predlogu Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in ga posreduje Državnemu zboru RS.

S predlogom se ukinja dodatek za akademske nazive kot so specializacija, magisterij in doktorat, kar predstavlja neposredni prihranek 5 mio EUR na letni ravni.

 


Vlada se je seznanila z oceno neposredne škode na stvareh, nastale zaradi poplav med 4. in 5. novembrom 2012

Vlada RS se je na današnji seji seznanila z oceno neposredne škode, nastale na stvareh ob poplavah med 4. in 5. novembrom 2012 v 112 občinah na območjih Gorenjske, Koroške, Ljubljanske, Notranjske, Obalne, Podravske, Pomurske, Posavske, Severnoprimorske, Vzhodnoštajerske, Zahodnoštajerske in Zasavske regije.

 

Ocena je izdelana na podlagi poročil pristojnih komisij za ocenjevanje škode in jo je verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah.


Škodo je utrpelo 7892 oškodovancev, skupaj pa brez DDV znaša 310.908.750,01 evra oziroma 373.090.500,01 evra z upoštevanim DDV. Od skupnega zneska ocenjene neposredne škode znaša škoda na stvareh 54.999.971,81 evra, škoda v gospodarstvu 44.961.955,40 evra, škoda na državnih cestah 15.710.077,82 evra, škoda na železnici 710.000 evrov in škoda na vodotokih 194.526.744,98 evra (brez DDV).

 

Ocenjena neposredna škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2012 (2.382.725,36 evra), s čimer je dosežen limit za pomoč skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Hkrati je presežen tudi limit za pridobitev sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije. Za pripravo vloge za pomoč iz Solidarnostnega sklada Evropske unije je Vlada Republike Slovenije zadolžila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvom za obrambo.

 

Vlada Republike Slovenije je s sklepom naložila pristojnim ministrstvom, da skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč čim prej pripravijo program odprave posledic neposredne škode na stvareh, gradbeno-inženirskih objektih, v gospodarstvu, na kulturni dediščini, državnih cestah, železnici in vodotokih.

 

Prav tako je Vlada Republike Slovenije potrdila stroške ocenjevanja škode pri poplavah, ki so jo opravile občinske komisije in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Stroški se bodo pokrili iz proračunske rezerve v okviru sprejetih programov odprave neposredne škode ob poplavah.

 

Državno komisijo za ocenjevanje škode pa je Vlada pooblastila, da izjemoma lahko potrdi ponovno oceno škode pri posameznem oškodovancu, in sicer v šestih mesecih po potrditvi te ocene, če so ugotovljena nova dejstva, zaradi katerih je bila ocena neposredne škode bistveno višja ali nižja, oškodovanec pa je predhodno storil vse, da bi bila škoda ocenjena skladno s predpisi oziroma predpisano metodologijo. Potrjeno ponovno oceno škode komisija pošlje Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. O ponovni oceni mora Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ob predložitvi programa za odpravo posledic nesreče seznaniti Vlado Republike Slovenije.

 

 celotno sporočilo za javnost  (409 KB)