Sporočilo za javnost

6.2.14

44. redna seja Vlade RS

Vlada se je seznanila s prvim poročilom o posledicah poplav, visokega snega in žleda v Republiki Sloveniji med 30. januarjem in 4. februarjem 2014

 

Vlada RS se je na današnji seji seznanila s prvim poročilom o posledicah, ki so jih v Republiki Sloveniji med 30. januarjem in 4. februarjem 2014 povzročili poplave, visok sneg in žled. Vlada ob tem ugotavlja, da je bilo aktiviranje poklicnih in zlasti prostovoljnih gasilcev, pripadnikov Civilne zaščite in drugih prostovoljnih ter poklicnih reševalnih služb, Slovenske vojske, Policije, javnih gospodarskih družb (elektro, komunalnih in cestnih služb) ter drugih služb in organov, še posebej tistih, ki upravljajo elektroenergetske in telekomunikacijske infrastrukturne sisteme (elektrodistribucijska podjetja, ELES, Telekom) na vseh ravneh upravljanja pravočasno, njihovo delovanje pa organizirano, prizadevno in v okviru danih možnosti učinkovito. Vlada vsem izreka posebno priznanje za njihovo pomoč in požrtvovalnost.

 

Vlada bo sredstva za nujno kritje stroškov odpravljanja posledic naravne nesreče zagotovila iz rezerve Republike Slovenije, in sicer v višini 317.599,00 evrov. Občinam tudi priporoča, da za odpravo posledic vremenske ujme skladno z drugim odstavkom 49. člena Zakona o javnih financah uporabijo sredstva proračunske rezerve.

 

Poročilo obravnava do zdaj znane posledice in ukrepanje zaradi posledic vremenske ujme med 30. januarjem in 4. februarjem 2014 v občinah Severnoprimorske, Gorenjske, Koroške, Notranjske, Ljubljanske, Zahodnoštajerske, Vzhodnoštajerske, Podravske, Pomurske, Dolenjske, Posavske in Zasavske regije. Pripravljeno je na podlagi poročil pristojnih državnih organov in organov lokalnih skupnosti, poročil o intervencijah reševalnih služb, gasilcev in Civilne zaščite ter poročil izpostav Uprave RS za zaščito in reševanje. Pri pripravi poročila so upoštevani razpoložljivi podatki vseh vidikov delovanja (meteorologija, hidrologija, upravljanje voda) Agencije RS za okolje, Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstva za infrastrukturo in prostor.

 

Zaradi pravočasno napovedanih poplav, visokega snega in žleda so bile priprave na nesrečo ustrezno opravljene, vendar ob tako hudih nesrečah posledic ni mogoče preprečiti.

 

Redne službe in enote za zaščito in reševanje so črpale poplavne vode iz stanovanjskih ter proizvodnih in drugih objektov in stavb, pomagale prebivalcem pri zavarovanju stavb in odstranjevanju dreves in vej z njih, čiščenju prometnih površin, postavljale so cestne zapore, pomagale pri umiku ogroženih oseb, njihovega premičnega premoženja in živali, žaganju in odstranjevanju podrtega drevja, pomagale elektrodistribucijskim podjetjem, zagotavljale dovoz nujnega materiala in življenjskih potrebščin, se angažirale pri razmestitvi in namestitvi agregatov za električno energijo ipd. Vključeni sta bili tudi Slovenska vojska in pomoč iz tujine.

 

Ocena neposredne škode bo, glede na obseg nesreče, vključevala predvsem škodo na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, v gospodarstvu, na gradbenih inženirskih objektih (prometna infrastruktura, elektrodistribucijski in telekomunikacijski sistemi in drugo), vodotokih ter stavbah.

 

Izpostaviti je še treba, da je bilo obveščanje, alarmiranje in ukrepanje na vseh prizadetih območjih glede na dane razmere pravočasno in ustrezno. Med prebivalci in pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč ni bilo žrtev. V sredo, 5. 2. 2014, pa je pri delu na elektroomrežju na območju Elektra Maribor prišlo do delovne nesreče s smrtnim izidom.

 

Vir: MO

 


Vlada zagotovila nujna sredstva za kritje stroškov odprave posledic nedavne naravne nesreče

 

Vlada RS je na današnji redni seji določila, da se Upravi RS za zaščito in reševanje zagotovijo sredstva za nujno kritje stroškov odprave posledic naravne nesreče poplav, visokega snega in žleda v Republiki Sloveniji med 30. januarjem in 4. februarjem 2014, iz Rezerve Republike Slovenije, v višini 317.599 evrov.

 

V skladu z 48. členom ZJF se sredstva proračunske rezerve uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.

O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 2 % v proračunu načrtovane proračunske rezerve odloča vlada na predlog ministra, pristojnega za finance.

 

Vlada se je na predlog Uprave RS za zaščito in reševanje seznanila s prvim poročilom o posledicah poplav, visokega snega in žleda v Republiki Sloveniji med 30. januarjem in 4. februarjem 2014.
 
Med drugim ugotavlja, da je bilo aktiviranje poklicnih in zlasti prostovoljnih gasilcev, Civilne zaščite in drugih prostovoljnih in poklicnih reševalnih služb, Slovenske vojske, Policije, javnih gospodarskih družb (elektro, komunalnih in cestnih služb) ter drugih služb in organov, še posebej tistih, ki upravljajo z elektroenergetskimi in telekomunikacijskimi infrastrukturnimi sistemi (elektrodistribucijska podjetja, ELES, Telekom) na vseh ravneh upravljanja pravočasno, njihovo delovanje pa organizirano, prizadevno in v okviru danih možnosti učinkovito.

 

Vlada bo sredstva za nujno kritje stroškov odprave posledic naravne nesreče iz prve točke tega sklepa zagotovila iz Rezerve Republike Slovenije v višini 317.599 evrov.

 

V konkretnem primeru gre za prvo intervencijsko pomoč po do zdaj znanih podatkih.

 

Vir: MF

 


Vlada se je seznanila o možnosti financiranja ukrepov za odpravo posledic žleda s posojili mednarodnih finančnih institucij

 

Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z Informacijo o možnosti financiranja ukrepov za odpravo posledic, ki sta jih povzročila žled in sneg, s posojili mednarodnih finančnih institucij.

 

Sneg in žled sta v zadnjih dneh po skoraj celotnem območju Slovenije povzročila škodo predvsem na infrastrukturi in gozdovih. Gre za škode na električnem omrežju, prometni infrastrukturi, gozdovih in premoženju. Glede na zaostreno proračunsko situacijo bo v državnem proračunu težko zagotoviti dodatna sredstva za sanacijo škode, zaradi škodnih primerov pa je mogoče pričakovati tudi nižje prihodke (npr. davki, povezani z dobavo električne energije, davek od dohodkov pravnih oseb, davek na nepremičnine, dajatve, ki se obračunavajo od katastrskega dohodka), vendar izpada prihodkov v tem trenutku še ni mogoče finančno ovrednotiti. Ministrstvo za finance ocenjuje, da je subjektom, ki so utrpeli znatno škodo mogoče pomoč ponuditi predvsem pri zagotavljanju ugodnih virov financiranja ukrepov za odpravo nastale škode. V tem kontekstu je možno za odpravo posledic škode pridobiti ugodna dolgoročna posojila finančnih institucij kot na primer Evropske investicijske banke (EIB) in Razvojne banke Sveta Evrope (CEB).

 

Zaradi vse bolj pogostih naravnih nesreč EIB odobrava nadvse ugodna in namenu prilagojena posojila za odpravo posledic naravnih nesreč in njihovo preprečevanje. Tovrstna posojila so odobrena prednostno, ročnost posojil je v povprečju 25 let in več, delež EIB financiranja, obrestna mera ter moratorij na odplačilo glavnice so ugodnejši kot pri standardnih posojilih. Podobno velja tudi za CEB, ki prav tako ponuja ugodne posojilne pogoje z nizko obrestno mero in dolgim rokom odplačila za projekte na socialnih področjih ter varovanju okolja, kamor spada tudi pomoč pri naravnih nesrečah.

 

Posojila za navedeni namen bi lahko najela Slovenska izvozna in razvojna banka (SID), ki ima že dolgoletne izkušnje pri najemu posojil pri mednarodnih finančnih institucijah ter posredovanju sredstev do končnih upravičencev.

Glede na navedeno se Vladi RS predlaga, da pozove ministrstva, da v 14 dneh pripravijo oceno škode nastale pri subjektih in gospodarskih službah, ki sodijo v njihovo pristojnost. Nadalje se VRS predlaga, da se ministra pristojnega za finance pooblasti, da na podlagi pridobljenih podatkov vodi pogovore z mednarodnimi in drugimi relevantnimi finančnimi institucijami z namenom financiranja odprave posledic škod.

 

Vir: MF

 


Sprostitev blagovnih rezerv za pomoč zaradi naravne nesreče

 

Vlada RS je danes na redni seji sklenila, da se za pomoč zaradi naravne nesreče uporabi iz državnih blagovnih rezerv 120 kosov peči na petrolej, vključno s petrolejem in elektroagregat 300 KWA za napajanje mobilnega stacionarja.

 

Za izvedbo sklepa je zadolžen Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvom za obrambo, Upravo RS za zaščito in reševanje.

 

Vir: MGRT

 


Posebne razmere na področju dejavnosti železniškega prometa

 

Vlada RS je na današnji seji sklenila, da v skladu z ugotovitvami, da so nastale posebne razmere na področju opravljanja dejavnosti železniškega prometa,  z dne 3.2. 2014, določi prednostne prevozne storitve v železniškem prometu. Ministra Sama Omerzela je pooblastila, da določi vlake, ki morajo voziti, in delo, ki mora biti v zvezi s tem opravljeno.

 

Zakon o železniškem prometu namreč določa, da ob  posebnih razmerah, ki jih ugotovi vlada, kar vključuje tudi naravne nesreče in motnje v gospodarstvu, lahko ta določi prednostne prevozne storitve v železniškem prometu

Zaradi vremenskih razmer (sneg in žled) je prišlo do velikih ovir v železniškem prometu, na nekaterih progah tudi do popolne ustavitve celotnega železniškega prometa, na določenih odsekih pa je zaradi poškodb na javni železniški infrastrukturi omejen in bo potekal zgolj z dizelskimi lokomotivami, zaradi česar je za normalizacijo razmer nujno uvesti posebne ukrepe s katerimi se bo v največji možni meri zmanjšala škoda tako na javni železniški infrastrukturi, kot tudi škoda prevoznikom ter celotnemu gospodarstvu RS.

Upravljavcu javne železniške infrastrukture bo tako omogočeno, da v sodelovanju s prevozniki v čim krajšem možnem času zagotovi normalno odvijanje železniškega prometa ter prilagodi opravljanje dela posebnim razmeram, zlasti v zvezi z nabavo materiala in storitev za čim hitrejšo sanacijo poškodb na javni železniški infrastrukturi ter razporeditvijo delovnega časa zaposlenih.

 

Vir: MzIP

 

Celotno sporočilo za javnost ( doc (278 KB))( pdf (169 KB))