Vlada sprejela Izhodišča za pripravo predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2012
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Izhodišča za pripravo predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2012.
Osnovni razlog za pripravo rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2012 so nerealno načrtovani odhodki in preoptimistično ocenjeni prihodki v sprejetem proračunu za leto 2012. Sprejeti proračun namreč temelji na napovedi UMAR iz septembra 2010. S predlogom rebalansa proračuna država sledi cilju, da se primanjkljaj proračuna države v letu 2012 zniža na raven 3% bruto domačega proizvoda. Za dosego tega cilja, je potrebno z rebalansom državnega proračuna za leto 2012 znižati skupni obseg proračunskih odhodkov na raven okoli 8.897 mio EUR oziroma za 1.221 mio EUR manj, kot je to predvideno v sprejetem proračunu.
Ministrstvu za pravosodje in javno upravo in Ministrstvu za zunanje zadeve je naloženo, da zbereta podatke po neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna države o določenih izdatkih proračuna države v preteklem letu. Navedene podatke je nujno potrebno pridobiti, saj bo le z analizo izdatkov tako neposrednih kot tudi posrednih uporabnikov proračuna države mogoče racionalizirati delovanje javne uprave.
Največji vpliv na primankljaj imajo obveznosti trajnega značaja, predvsem izdatki za financiranje z zakoni in drugimi predpisi določenih obveznosti. Iz navedenega razloga je v Izhodiščih določeno, da morajo vsa ministrstva preučiti veljavne predpise in predlagati spremembo zakonov tako, da se bodo le-ti posredovali v sprejem državnemu zboru hkrati s predlogom rebalansa proračuna države v največji možni meri. Na ta način se bodo izdatki blagajn javnega financiranja trajno znižali, takšna ureditev pa je tudi v skaldu z zahtevami Evropske komisije, ki zavzema stališče, da z interventnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti dolgoročne vzdržnosti javnih financ.
Določa se še ukrep začasnega zadržanja izvrševanju proračuna države in sicer, da o začetku postopka javnega razpisa za dodelitev sredstev za spodbujanje prioritetnih, razvojnih in drugih nalog iz državnega proračuna, katerega izvedba in financiranje je v pristojnosti neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna države, odloči Vlada Republike Slovenije, na predlog pristojnega ministrstva, z izdajo soglasja. Vsi ukrepi, ki so bili določeni s sklepom vlade dne 12. januarja 2012, ostajajo do uveljavitve rebalansa.
Ministrstvo za finance v času priprave rebalansa proračuna prejema veliko predlogov, na kakšen način naj država varčuje. V širšo javno razpravo, v kateri že sodelujejo ekonomisti, gospodarstveniki, predstavniki sindikatov, želimo vključiti tudi mnenja državljanov.
Ministrstvo za finance je v razpravo glede varčevanja države vključilo tudi širšo javnost in bo v ta namen na e-naslov Mf.varcujmo-pametno(at)mf-rs.si, prejemalo pobude vseh, ki čutijo odgovornost do skupnega denarja, vidijo inovativne možnosti za prihranke ali pa morda zaznavajo negospodarno trošenje na nivoju države oziroma lastne javne ustanove. Več informacij je na voljo na spletni strani Ministrstva za finance.
Vlada obravnavala Informacijo glede določenih strateških vprašanj finančnega sektorja
Vlada RS je na današnji redni seji obravnavala Informacijo glede določenih strateških vprašanj finančnega sektorja. Vlada ugotavlja, da je uspešna izvedba dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke d.d. (NLB) v letu 2012 brez sodelovanja sredstev proračuna Republike Slovenije ključna za program finančne konsolidacije v Republiki Sloveniji, za še nedokončani postopek presoje Evropske komisije o dovoljeni državni pomoči pri dokapitalizaciji NLB in posledično za javno-finančni položaj ter mednarodno boniteto Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije za izvedbo projekta dokapitalizacije NLB pooblašča Ministrstvo za finance, ki za ta namen imenuje in vodi pogajalsko skupino. Pogajalska skupina mora do 20. 4. v skladu z izhodišči iz prejšnje točke tega sklepa ter sledeč spremenjenim Sektorskim politikam finančnega sektorja ugotoviti interes za dokapitalizacijo in pripraviti v dogovoru s potencialnimi vlagatelji osnutek dopolnjenega delničarskega sporazuma, predloga dopolnjenega Statuta NLB in predlogov drugih skupščinskih sklepov vezanih na dokapitalizacijo, ki bodo usklajeni s potencialnimi vlagatelji in jih predložiti v potrditev Vladi Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije naroča Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN), da v roku enega tedna po prejemu tega sklepa za pogajalsko skupino pripravi pisno poročilo o dosedanjih pogajanjih z vsemi zainteresiranimi investitorji o razgovorih glede sodelovanja pri dokapitalizaciji, vključno s pisnimi zapiski sestankov, pisnimi izhodišči obeh strani glede posamičnih odprtih vprašanj in osnutki novih pogodbenih dokumentov. Poročilo AUKN naj vsebuje tudi dokumentirani prikaz kontaktov s potencialnimi investitorji in oceno njihovega interesa za sodelovanje pri dokapitalizaciji NLB.
Vlada Republike Slovenije naroča AUKN, da v roku deset dni po prejemu tega sklepa pripravi za Ministrstvo za finance pisno poročilo o kapitalski ustreznosti Nove Kreditne banke Maribor d.d. ter načinu izvedbe zadnje dokapitalizacije te banke.
Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za finance, da do 20. 4. pripravi novo Strategijo upravljanja s kapitalsko naložbo države v NLB.
Vlada sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o posojilu Helenski republiki
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o posojilu Helenski republiki. Cilj predlaganega zakona je doseči, da se Grčiji s spremenjenimi pogoji posojila omogoči vrnitev na finančne trge v prihodnjih letih, in posledično zagotoviti vzdržnost grškega javnega dolga, ob upoštevanju ostalih ukrepov (prostovoljno prestrukturiranje grškega dolga, drugi program finančne pomoči) in sicer na raven 120,5% BDP do leta 2020. S tem se zmanjšuje verjetnost morebitnega verižnega učinka zmanjševanja dostopnosti do finančnih virov za države članice območja evra, kar prispeva k ohranitvi finančne stabilnosti v območju evra. Hkrati odplačila dvostranskih posojil držav članic območja evra in MDS glede na sedanjo sestavo zapadejo v plačilo v obdobju, ko ima Grčija sicer velike finančne obveznosti.
Dne 25. marca 2010 so se predsedniki držav oziroma vlad EU v posebni izjavi ob robu zasedanja Evropskega sveta zavezali, da bodo zagotovili finančno podporo Grčiji, če ta ne bo mogla dobiti dovolj finančnih sredstev na finančnem trgu za financiranje svojih obveznosti. 8. maja 2010 je bila podpisana Posojilna pogodba med državami posojilodajalkami (vse države članice evroobmočja razen Slovaške) in Grčijo v skupnem obsegu do 80 mrd EUR. V prvem paketu finančne pomoči sodeluje tudi MDS (Mednarodni denarni sklad) v višini 30 mrd EUR. Grčija je do sedaj črpala 52,9 mrd EUR sredstev v okviru bilateralnih posojil držav članic, pri čemer je Slovenija do sedaj prispevala 243,5 mio EUR od celotne višine razpoložljivega posojila v višini 387,8 mio EUR. Pravna podlaga za sodelovanje Slovenije v tem prvem paketu finančne pomoči je Zakon o posojilu Helenski Republiki, katerega spremembe se predlagajo s tem zakonom.
Cilj predlaganega zakona je doseči, da se Grčiji s spremenjenimi pogoji posojila omogoči vrnitev na finančne trge v prihodnjih letih, in posledično zagotoviti vzdržnost grškega javnega dolga, ob upoštevanju ostalih ukrepov (prostovoljno prestrukturiranje grškega dolga, drugi program finančne pomoči) in sicer na raven 120,5% BDP do leta 2020. S tem se zmanjšuje verjetnost morebitnega verižnega učinka zmanjševanja dostopnosti do finančnih virov za države članice območja evra, kar prispeva k ohranitvi finančne stabilnosti v območju evra. Hkrati odplačila dvostranskih posojil držav članic območja evra in MDS glede na sedanjo sestavo zapadejo v plačilo v obdobju, ko ima Grčija sicer velike finančne obveznosti.
Poglavitna rešitev predlaganega zakona je zagotovitev pravne podlage za začetek veljavnosti prvega in drugega dodatka k posojilni pogodbi, s katerima se:
• zniža obrestna mera za 100 b. t. glede na obstoječo obrestno mero (EURIBOR + 300 b.t./400 b.t. za tranše z ročnostjo nad 3 let), podaljša obdobje odloga odplačila glavnice s 3 na 4,5 let in podaljša ročnost posojila Grčiji s 5 na 10 let (prvi dodatek);
• zniža oziroma določi obrestna mera pri EURIBOR + 150 b.t., podaljša obdobje odloga odplačila glavnice s 4,5 let na 10 let in podaljša ročnost posojila Grčiji s 10 na 15 let (drugi dodatek.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji in ga poslala v obravnavo v Državnemu zboru RS po skrajšanem postopku. Gre za uskladitev zakona s pravom EU na področju elektronskih komunikacij.
V Sloveniji sta bili zgrajeni dve omrežji za prenos digitalne TV. Prvo je brez razpisa na dodeljenih frekvencah zgradila RTV Slovenija iz denarja za RTV prispevek (t.i. multiplex A), za izgradnjo drugega pa je bil leta 2008 objavljen razpis na katerem je zmagalo tuje podjetje in omrežje za svoj denar tudi postavilo (t.i. multiplex B).
Komercialno omrežje je ostalo skoraj prazno, kar je javna RTV na svojem omrežju gostila svojo komercialno konkurenco po nižjih cenah, kot jih je bil sposoben ponuditi ponudnik zasebnega omrežja, ki razlike seveda ni mogel pokrivati iz RTV naročnine. To je v nasprotju s pravili svobodnega trga in konkurence, ki jo zahtevajo evropske direktive. Vlada je v zvezi s tem prejela dve opozorili evropske komisije, zadnje 21.2.2012,n grozila je tožba pred evropskim sodiščem.
S spremembo Zakona o digitalni radiodifuziji vlada sporoča vsem tujim investitorjem, da se bo država Slovenija do njih korektno obnašala. Državljanom bo sprememba omogočila, da bodo programe javne televizije lahko spremljali v HD tehnologiji, kar je bilo doslej mogoče le z dodatnimi stroški naročnine ponudnikov kabelske ali IP televizije.
Glavna sprememba, ki jo prinaša novela zakona je, da se frekvence, ki so bile dane v rabo javni radioteleviziji za javni interes tudi res uporabljajo za potrebe izvajanja javne službe v skladu z zakonom, ki ureja javno radiotelevizijo, in za potrebe zagotavljanja prenosa drugih programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo v skladu z zakonom, ki ureja medije in ne »predvsem« za javno službo, lahko pa tudi za komercialne programe.
Vlada o Predlogu uredbe o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih
Vlada RS je na 4. redni seji sprejela Uredbo o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih.
S spremembo se Uredba uskladi z določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije, na podlagi katerih je spremenjeno število ministrstev in število ministric in ministrov Vlade Republike Slovenije, prav tako pa so drugače razdeljena delovna področja med ministrstvi. Posledično je potrebna sprememba Uredbe v tistem delu, ki ureja število in vrste direktoratov znotraj ministrstev. Nadalje pa se zaradi lažjega poslovanja spreminja še določba Uredbe, ki ureja vodenje strokovnega sveta.
Vlada o Predlogu uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev
Vlada RS je na 4. redni seji sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev.
Uredba o organih v sestavi ministrstev je izvedbeni predpis Zakona o državni upravi (ZDU), v skladu s katerim se z uredbo lahko ustanovi upravni organ v sestavi ministrstva za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb. V skladu z zakonskimi merili torej uredba določa, kateri organi v sestavi delujejo v posameznih ministrstvih, njihova delovna področja, naziv predstojnika in način opravljanja spremljajočih nalog strokovne pomoči predstojniku. Pristojnost za ustanavljanje in ukinjanje ter za določanje delovnih področij organov v sestavi ministrstev je ZDU prenesel na Vlado RS.
Spremembe in dopolnitve Uredbe o organih v sestavi ministrstev pomenijo uskladitev z odločbami Zakona o Vladi RS, ki v prehodnih določbah ureja prenos posameznih delovnih področij, ter določitev delovnih področij posameznih organov v sestavi ministrstev.
celotno sporočilo za javnost (270 KB)