Sporočilo za javnost

3.4.14

53. redna seja Vlade RS

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah

  

Vlada RS je sprejela Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah. Odpravljajo se administrativne ovire, ki so v breme tako organu kot strankam v postopkih, pri čemer se še vedno ohranja enaka raven varstva okolja in pravic ter seveda skladnost z okoljsko zakonodajo Evropske unije.

 

Za izdajo vodnega soglasja se predlaga ukinitev obveznosti pridobivanja projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege v prostor, ki jih je moral investitor obvezno pridobiti za vsak poseg pred vložitvijo zahteve za vodno soglasje. Zaradi tega je v praksi prihajalo do zamud v postopkih pridobivanja vodnih soglasij. Ti se lahko pridobijo fakultativno, torej na zahtevo investitorja, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, oziroma druge fizične ali pravne osebe, ko gre za poseg v prostor, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, vendar pa je treba vendarle pridobiti vodno soglasje.

 

Nadalje se številne poenostavitve nanašajo na podeljevanje vodnih pravic. V praksi se je izkazalo, da imajo posamezne posebne rabe vode tako majhen vpliv na pretok, gladino ali stanje voda, da zanje ni smotrno, da se vodi upravni postopek in izdaja vodna dovoljenja, pač pa se jih le evidentira v vodni knjigi. Na ta način država še vedno ohrani nadzor nad rabo vode.

 

Omogočen bo hitrejši postopek dovoljevanja za tiste rabe vode, za katere ni smotrno, da se izvaja upravni postopek z podeljevanjem vodne pravice. Samo na področju lastne oskrbe s pitno vodo, je izdanih največ vodnih dovoljenj – približno 40.000, letni pripad vlog za to vrsto rabe pa je približno 1.000. Nova ureditev omogoča evidentiranje posebne rabe vode s pomočjo računalniške aplikacije, kar omogoča enostavno in hitro pridobitev upravičenja posameznika, hkrati pa tudi razbremenitev upravnega organa pri odločanju.

  

V noveli pa se poenostavlja tudi način določanja ukrepa omejitve in ustavitve posebne rabe vode v primeru nastanka izrednih razmer (na primer suše) zaradi katerih je treba omejiti ali ustaviti izvajanje posebne rabe vode ni več potrebno.  Do sedaj je bilo v teh primerih potrebno izdajanje individualnih odločb, po novem pa naj bi začel ukrep omejitve in ustavitve posebne rabe vode veljati takoj, ko je na območju razglašeno stanje izrednih razmer, saj je, ob nastanku izrednih razmer treba reagirati hitro in na splošni ravni.

 

Pospešeni so postopki pri načrtovanju in dovoljevanju posegov, ki so prostorske ureditve državnega pomena v prostor, pri čemer smo ohranili enako stopnjo varstva voda. Dodatno je urejeno tudi načrtovanje in dovoljevanje posegov na ogroženih območjih, ki še niso določena v skladu z zakonom (plazljiva, plazovita in erozijska, razen območij ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Na ta način se lahko pospešijo investicije v izgradnjo javne infrastrukture.

 

Vir: MKO

 


Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave

  

Vlada RS je sprejela Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave, ki povečuje učinkovitosti ukrepov varstva narave in hkrati odpravlja administrativne ovire in bremena, s katerimi se dolgoročno zmanjšuje število postopkov, številni pa se poenostavljajo in deregulirajo. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona se racionalizira povečanje učinkovitosti na področju organiziranosti ohranjanja narave, odpravljajo se neskladja z evropskimi predpisi, ureja pa se tudi vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju.

 

Poenostavitve se uvajajo na področju sklepanja skrbniških pogodb, sprejemanja odločitev o obnovitvah, kot ukrepu varstva narave, ureja se možnosti za začasno zavarovanje tudi pri naravnih vrednotah in sklenitve posebnega dogovora o izvajanju ukrepov varstva naravnih vrednot državnega pomena s strani lokalnih skupnosti.

 

Poenostavljanje je predvideno tudi pri sprejemanju akta o ustanovitvi zavarovanega območja in izvajanju javne službe ohranjanja narave. Poenostavlja in deregulira se področje varstva premične naravne dediščine. Delno se sprošča promet z zemljišči v državni lasti na naravnih vrednotah in dopušča možnost prodaje zemljišča v zavarovanih območjih in na naravnih vrednotah pod zakonsko določenimi pogoji. Odpravlja se potrjevanje programov dela in letnih poročil javnih zavodov na Vladi Republike Slovenije ter ukinja ločevanje poslovodne in strokovne funkcije pri vodenju zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Uvaja se evidenco o škodnih dogodkih za škodo, ki jo storijo živali zavarovanih vrst, ki vsebujejo tudi osebne podatke.

 

Odpravlja se podvajanje pri priglasitvah živali in pooblašča se upravljavca baz podatkov za odpravo očitnih napak podatkov o naravnih vrednotah v registru. Uvaja se možnost izdaje naravovarstvenega soglasja s pogoji, razširja se možnosti določitve primerov, ko se naravovarstveno soglasje ne izda, ali se nadomesti z okoljevarstvenim soglasjem. Skrajšuje se rok za uveljavljanje predkupne pravice države do nakupa zemljišč v zavarovanih območjih in odpravlja se potrdilo v postopku soglasja upravne enote pri prometu z zemljišči v zavarovanih območjih.

 

V predlogu zakona je tudi ureditev področja vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju.  Kot naravno okolje, zakon določa območja izven naselij in cestnega omrežja, območja, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport in ki vključujejo tudi rabo za namene vožnje z vozili na motorni pogon, objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture in območij rudarskih operacij. Namen zakona je, da se tudi v naravnem okolju vožnja omeji le na utrjene površine oziroma prometno infrastrukturo, vožnja izven cest pa v celoti prepove in ustrezno kaznuje. Dopusti pa v območjih za šport in rekreacijo, ki so tem vožnjam namenjena.

 

Predlog zakona določa tudi izjeme od prepovedi vožnje pri opravljanju dejavnosti, ki se izvajajo v tem okolju (službene vožnje vseh vrst, gozdarjenje, kmetovanje, vzdrževalna dela na objektih, nadzor in drugo), ter v primeru pomoči pri  akcijah zaščite in reševanja. Ureja se tudi nova izjema od prepovedi vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, ki se nanaša na organiziranje javnih prireditev.

 

Za preventivno delovanje zakona so v predlogu zakona predvidene povišane kazenske sankcije, med drugimi tudi možnost zasega vozila. Za izvajanje zakona bo izjemno pomembno zagotavljanje nadzora nad vožnjami v naravnem okolju, in sicer inšpekcijskih služb, policije in naravovarstvenega nadzora. Temu ustrezna so tudi velika pooblastila, ki bodo podeljena izvajalcem nadzora. S predlaganim zakonom se zaradi vzpostavitve učinkovitega nadzora nad vožnjo v naravnem okolju uvaja nova evidenca vozil na motorni pogon, ki niso namenjena vožnji po cesti, in njihovo označevanje.

 

Vir: MKO

 

 

Delni program odprave posledic poplav, visokega snega in žleda med 30. januarjem in 27. februarjem 2014

 

Vlada RS je sprejela Delni program odprave posledic poplav, visokega snega in žleda med 30. januarjem in 27. februarjem 2014, v skupni višini 13.000.000,00 evrov. Delni programa odprave posledic poplav, visokega snega in žleda, je obravnavala in potrdila Komisija za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh kot tudi Komisija za odpravo posledic žleda na državni prometni in energetski infrastrukturi. Namen in cilj delnega programa je realizacija ukrepov, ki so potrebni za normalizacijo stanja na prizadetih območjih in preprečitev oz. omilitev čezmerne škode do katere lahko pride v nadaljevanju, če se ukrepi ne bi izvajali in so opredeljenih z interventnim zakonom.

 

V nadaljevanju bo, v skladu z veljavno zakonodajo, sprejet celovit Program odprave posledic nastale nesreče, s katerim bodo opredeljeni potrebni ukrepi za odpravo posledic te naravne nesreče v daljšem obdobju.

 

Sredstva se namenijo izvedbi nujnih ukrepov kot sledi:

 
Ministrstvu za kmetijstvo in okolje v skupni višini 5.000.000,00 evrov za sledeče namene:
• za izvajanje javnih nalog Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) na odpravi posledic žleda in snega, ki bistveno presegajo redne obveznosti javne gozdarske službe in so neizogibno potrebne, da se prepreči še večja škoda v gozdovih v višini 2.097.600,00 EUR;
• za izvedbo geotehničnih ukrepov (sofinanciranje sanacije sproženih zemeljskih plazov) ter vzpostavitve prevoznosti  na poškodovanih gozdnih in lokalnih cestah v višini 1.902.400,00 EUR;
• za izvedbo ukrepa kadrovske okrepitve izvajalcev odprave posledic žleda sredstva v višini 1.000.000,00 EUR.

 

Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za izvedbo ukrepa programa javnih del »Pomoč v primeru elementarnih nesreč« v skupni višini 3.000.000,00 EUR.

 

Ministrstvu  za infrastrukturo in prostor v skupni višini 4.800.000,00 EUR za sledeče namene:
• za vzpostavitev prevoznosti in izvedbo nujnih del na državni cestni infrastrukturi v višini 2.000.000,00 EUR;
• za izvedbo nujnih del na železniški prometni infrastrukturi v višini 2.000.000,00 EUR;
• za izvedbo plačila stroškov uporabe agregatov v gospodarstvu višini 800.000,00 EUR.

 

Ministrstvu za kulturo za izvajanje nalog Arboretuma Volčji Potok vezanih na izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov na območju parka gradu Snežnik in v Arboretum Volčji Potok v skupni višini 200.000,00 EUR.

 

Ministrstvom bodo sredstva zagotovljena iz sredstev proračunske rezerve RS.

 

Vir: MKO

 

 

Celotno sporočilo za javnost ( pdf (202 KB))( doc (308 KB))