Sporočilo za javnost

24.4.14

56. redna seja Vlade RS

Vlada sprejela Program stabilnosti – dopolnitev 2014

 

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Program stabilnosti – dopolnitev 2014 in pooblašča Ministrstvo za finance, da ga posreduje Evropski komisiji. Vlada s sprejetim Programom stabilnosti – dopolnitev 2014 seznani Državni zbor RS in ESS.

 

Cilji javno finančne politike Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 sledijo zahtevam in priporočilom Sveta EU v okviru zavez Pakta stabilnosti in rasti ter v skladu s postopkom presežnega primanjkljaja. Doseganje scenarija s fiskalnim naporom v srednjeročnem obdobju je predvideno s prepletanjem ekonomske politike, strukturnih in institucionalnih sprememb. Spremembe morajo odražati ukrepe trajne in strukturne narave, upoštevana pa morajo biti tudi fiskalna tveganja.

 

Slovenija v letu 2014 sledi fiskalnemu cilju, da doseže primanjkljaj sektorja države v višini 3,2% BDP, v 2015 pa 2,5% BDP, brez upoštevanja morebitnih enkratnih izdatkov. Dokapitalizacija bank v letu 2014 je načrtovana v višini 0,9 % BDP, in dejansko pomeni dokončanje procesa oz. zamik dokapitalizacij iz leta 2013. Z upoštevanjem teh izdatkov bo Slovenija v letu 2014 dosegla primanjkljaj sektorja države v višini 4,1% BDP. Za leto 2015 je načrtovano nadaljnje izboljšanje primanjkljaja sektorja države na 2,5% BDP.

 

Slovenija zaradi ukrepov fiskalne politike načrtuje tudi doseganje zahtevanega izboljšanja strukturnega salda sektorja države in srednjeročnega fiskalnega cilja. Ciklično prilagojeni saldo sektorja države, iz katerega so izločeni vplivi gospodarskega cikla in enkratni ukrepi, se bo v programskem obdobju od 2014 -2017 zniževal v povprečju po 0,48% BDP letno, letni fiskalni napor pa je v okviru sprejetih zavez (leto 2013 brez enkratnih učinkov 0,6% BDP, leto 2014 0,5% BDP in leto 2015 0,5% BDP). Fiskalni napor v letu 2012 je znašal 2 odstotni točki, povprečje 2012-2015 pa znaša kar 0,7%). Primarni saldo sektorja države, iz katerega so izločeni stroški obresti, bo v letu 2014 še negativen v višini  0,7% BDP, vendar bo od 2015 dalje že pozitiven, v programskem obdobju pa se bo bistveno izboljševal in v letu 2018 dosegel 3,3% presežek.

 

Vir: MF

 


Vlada seznanjena s Poročilom o učinkovanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank

 

Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Poročilom o učinkovanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, sprejetih na 37. redni seji Vlade RS z dne 12. 12. 2013, ki sta ga pripravila Ministrstvo za finance in Banka Slovenije.

 

Vlada RS je na 51. redni seji dne 19. 3. 2014 sprejela sklep št. 90000-1/2013/5, da Ministrstvo za finance in Banka Slovenije pripravita poročilo o učinkovanju vseh ukrepov za stabilnost bank, sprejetih na 37. redni seji Vlade RS dne 12. 12. 2013. Poročilo naj vsebuje zlasti podatke o številu dodeljenih novih kreditov, reprogramov in prestrukturiranju podjetij.

 

V skladu z navedenim sklepom sta Ministrstvo za finance in Banka Slovenije pripravili Poročilo o učinkovanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, iz katerega je poročila razvidno, da se na začetku leta 2014 zaradi izvedenih ukrepov za krepitev stabilnosti bank že kažejo nekateri pozitivni premiki v pogojih poslovanja slovenskih bank, ki bi lahko ugodno vplivali na povečanje njihove kreditne aktivnosti, kot enega od pogojev za oživljanje gospodarske rasti v Sloveniji.

 

Vir: MF

 


Vlada o osnutku Operativnega programa izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020

 

Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s pripravo Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je vlada pooblastila, da dokument pošlje v formalno presojo Evropski komisiji.

 

Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (OP) je izvedbeni dokument, katerega podlaga so nacionalne strategije, programi in akcijski načrti s posameznih področij. Program opredeljuje tiste prednostne naložbe, v katere bo Slovenija vlagala sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 z namenom doseganja nacionalnih ciljev in ciljev EU 2020. Za obdobje 2014–2020 bo veljal enoten Operativni program za črpanje vseh treh skladov evropske kohezijske politike - Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad. OP mora biti skladen s Partnerskim sporazumom med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 (PS), ki je strateški dokument za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in sledi strategiji EU 2020 o pametni, trajnostni in vključujoči rasti, ustrezati pa mora tudi zahtevam posameznega sklada EU, tako da bo zagotovljena ekonomska, socialna in teritorialna kohezija. PS vsebuje analizo razvojnih potreb, razlik in potencialov rasti, na podlagi katere je narejena identifikacija prednostnih naložb in pričakovanih rezultatov. Opredeljena so tudi horizontalna načela, kot so partnerstvo, spodbujanje enakosti med spoloma, boj proti diskriminaciji ter dostopnosti, trajnostni razvoj.

 

Ključno pri pripravi dokumenta je bilo usklajevanje z različnimi deležniki in skladnost dokumenta s finančnim in zakonodajnim okvirom EU s področja kohezijske politike ter z obstoječimi strateškimi, programskimi in izvedbenimi dokumenti na ravni EU in Slovenije (Strategija EU 2020, Nacionalni reformni program, Skupni strateški okvir za prihodnje programiranje vseh strukturnih skladov, Stališče služb Komisije o Partnerskem sporazumu in Operativnem programu 2014-2020 za Slovenijo ipd). 

 

Uredba 1303/2013 o skupnih določbah v 14. členu določa, da je skrajni rok za posredovanje formalne različice PS Evropski komisiji do 22. 4. 2014 (Slovenija ga je v formalno presojo oddala 10. 4. 2014), rok za posredovanje formalne različice OP pa v treh mesecih po posredovanju PS oz. najkasneje do 22. 7. 2014 (Slovenija ga bo v formalno presojo oddala v kratkem).

 

Po formalni oddaji operativnega programa posamezne države članice ima Evropska komisija do 70 koledarskih dni časa, da poda komentarje. Na njihovi podlagi bo SVRK v sodelovanju z ministrstvi in drugimi deležniki predvidoma do konca julija 2014 dopolnila vsebino predlaganega osnutka dokumenta, formalni sprejem z izdajo odločbe s strani Evropske komisije pa je predviden do konca septembra 2014.

 

Osnutek dokumenta je objavljen na spletni strani www.svrk.gov.si .

 

Vir: SVRK

 


Vlada o evropski pomoči za najbolj ogrožene

 

EU je ustanovila nov Sklad evropske pomoči za najbolj ogrožene, za katerega je namenjenih skupaj 3.395.684.880 EUR. Sloveniji je dodeljenih skupaj 20,5 milijonov EUR evropskih sredstev. Ker je za izvedbo ukrepov omenjenega sklada, katerega ključni cilj je zagotoviti socialno varnost in pomoč najbolj ogroženim posameznikom, potrebno pričeti čim prej, je Vlada RS imenovala  MDDSZ za organ upravljanja, Ministrstvo za finance pa za organ za potrjevanje, ter tako določila izvedbeno strukturo Sklada. Za izvajanje nalog revizijskega organa Vlada RS predlaga Ministrstvo za finance, Urad RS za nadzor proračuna.

 

Ker gre za izredno pomemben ukrep, od katerega je po ocenah humanitarnih organizacij odvisnih več kot 200.000 najbolj ogroženih ljudi, ki so zadnje pakete hrane v okviru pretekle EU pomoči prejeli januarja 2014, je MDDSZ že pripravilo predlog Operativnega programa Republike Slovenije za materialno pomoč za obdobje od 2014 do 2020, ki je podlaga za izvajanje ukrepa in črpanje sredstev, s katerim se je vlada danes seznanila. 

 

Ker so za sofinanciranje iz ukrepa upravičeni izdatki od 1. 12. 2013, se Vlada RS strinja, da se še pred potrditvijo OP s strani Evropske komisije izpeljejo vsi potrebni postopki za nabavo in razdeljevanje hrane, ter tako do začetka jeseni 2014 najbolj ogroženim zagotovi prve pakete s hrano. Izpostavljamo, da je postopek nabave hrane dolg vsaj pet mesecev in da bo zaradi spremembe sistema dodeljevanja prišlo do izpada ene dostave hrane (v prejšnjih letih je bila hrana v skladišča humanitarnih organizacij prvič dostavljena konec marca).

S ciljem pravočasne zagotovitve vseh strokovnih in tehničnih podlag za izvedbo ukrepa se Vlada RS strinja, da MDDSZ prične z izvajanjem projekta tehnične pomoči, prav tako še pred potrditvijo OP s strani Evropske komisije.

Ker je za izvedbo vseh prej navedenih nalog potrebno za leti 2014 in 2015 zagotoviti proračunska sredstva, Vlada RS Ministrstvu za finance nalaga, da zagotovi sredstva v skupni višini 6.557.019 EUR (EU in lastna udeležba).

 

Vir: MDDSZ

 


Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o šolski prehrani

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o šolski prehrani in ga posredovala Državnemu zboru RS v sprejem po skrajšanem postopku.

 

Spremembe in dopolnitve se nanašajo na uskladitve besedila veljavnega zakona z določbami Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-C). V predlogu se na novo oblikuje določba o upravičencih do subvencije za malico oziroma kosilo tako, da se ohrani samo tista zakonska materija, ki ni bila prenešena v omenjeni zakon.  Določbe, katerih vsebina je bila v celoti prenešena, se črta. Spremeni se določba zakona, ki določa, katere evidence morajo voditi šole v zvezi s šolsko prehrano – doslej so šole iz informacijskega sistema MDDSZ preko informacijskega sistema MIZŠ prejemale podatke o upravičenosti do subvencije iz odločbe o subvenciji malice, sedaj pa jih bodo prejemale iz odločbe o otroškem dodatku. ZUPJS – C določa, da vračilo neupravičeno prejete pravice zahteva izplačevalec pravice, ki lahko dolg tudi deloma ali v celoti odpiše. Ker vso evidenco prijav na malico, upravičencev do subvencije in dejansko prevzetih subvencioniranih obrokih vodijo šole, ki tudi izdajajo račune za razliko do subvencije staršem, se določa, da so šole tiste, ki edine lahko vodijo ustrezne postopke v zvezi z morebitnimi vračili neupravičeno prejetih subvencij ali odpisom dolgov ob posvetovanju s pristojnimi centri za socialno delo.

 

Obravnavo po skrajšanem postopku pa vlada predlaga, ker gre za uskladitve tega predloga z ZUPJS – C do začetka šolskega leta 2014/2015, z namenom, da se preprečijo težave pri izvajanju obeh omenjenih zakonov v praksi. Če bodo spremembe in dopolnitve zakona sprejete, bodo pripomogle k pravičnejšemu, lažjemu in učinkovitejšemu izvajanju tega zakona in ZUPJS - C.

 

Vir: MIZŠ

 


Vlada določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu 

 

Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu in ga poslala Državnemu zboru RS v sprejetje po skrajšanjem zakonodajnem postopku.

 

Glavni namen predlaganih sprememb in dopolnitev je odprava pomanjkljivosti, ki so se zaradi hitrega tehnološkega napredka pokazale pri izvajanju 31. člena Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki izdajo kvalificiranega potrdila veže (le) na zanesljivo ugotovitev identitete prosilca s pomočjo uradnega osebnega dokumenta s fotografijo za fizične osebe, torej na vložitev zahtevka za izdajo potrdila v fizični obliki in ob fizični prisotnosti prosilca na prijavni službi overitelja.

 

Ker so to prve spremembe in dopolnitve ZEPEP vse od njegovega sprejetja, se hkrati s tem zakonom skladno z Zakonom o uvedbi eura)  spreminja valuto globe, ki so s tem zakonom določene v evrih, skladno z Zakonom o uvedbi eura in usklajuje izrazje, ki ga zakonodaja, ki ureja področje gospodarstva, uporablja za poslovne subjekte.

 

Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu se nanašajo na možnost ugotavljanja istovetnosti prosilca na daljavo s pomočjo elektronske identifikacijske sheme (npr. e-zahtevka, podpisanega s kvalificiranim potrdilom) in na določitev glob v evrih skladno z Zakonom o uvedbi eura ter usklajujejo izrazje, ki ga zakonodaja, ki ureja področje gospodarstva, uporablja za 'poslovne subjekte'. Predlagane spremembe in dopolnitve tako pomenijo manj zahtevno dopolnitev zakona, zato se predlaga obravnava zakona po skrajšanem postopku.

 

Vir: MIZŠ

 


Vlada se je seznanila s Poročilom delovne skupine za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja

 

Vlada RS se je na današnji seji seznanila s Poročilom Delovne skupine za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2013, ter ga poslala v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu.

 

4. decembra 2012 je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati s 1. 1. 2013. Omenjeni zakon predstavlja že tretjo spremembo pokojninske zakonodaje od leta 1992. Pokojninska reforma je že v prvem letu pokazala določene pozitivne učinke predvsem s finančnega vidika države.

 

Evropska komisija je v okviru priporočil za države članice EU Slovenijo pozvala naj spremlja učinke sprejete reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Z namenom identifikacije sprejetih sprememb v okviru reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter analize učinkov sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja z vidika zasledovanih ciljev, je Vlada RS septembra 2013 imenovala Delovno skupine za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2013.

 

Poročilo delovne skupine je povzeto v sklepnih ugotovitvah:
1. V letu 2013 je bila zabeležena nižja nominalna rast odhodkov za starostne pokojnine kot znaša povprečje v obdobju od leta 2005 do 2012. Nižja nominalna rast odhodkov za starostne pokojnine kot v preteklem obdobju se pričakuje tudi v naslednjih štirih letih.

 
2. Pričakuje se stabilizacija (v primeru neusklajevajna pokojnin od 2016 do 2018 pa tudi padec) odhodkov za pokojnine kot odstotek BDP.

 
3. Prvič po reformi ZPIZ-1 se je v letu 2013 v posameznih mesecih (in to celo v treh mesecih) zabeležila ničelna rast novih starostnih upokojencev v Sloveniji.

 
4. V letu 2013 je bil zabeležen skoraj za 40 odstotkov nižji dotok novih zahtevkov za uveljavitev pravice do starostne pokojnine kot v letu 2012.

 
5. Pomemben učinek ZPIZ-2 se kaže tudi v dejstvu, da je bila ukinjena dodana doba (študij, vojska, brezposelnost). To je razvidno predvsem iz podatka, da se je v letu 2013 z dopolnjeno pokojninsko 40 let upokojilo kar 70 odstotkov zavarovancev, ki so se upokojili skladno z določbami ZPIZ-2 (87,5 odstotkov je bilo takih, ki so imeli pokojninsko dobo 40 let in več), medtem ko se je s takšno pokojninsko dobo upokojilo le 35 odstotkov zavarovancev, ki so se upokojili skladno z določbami ZPIZ-1.

 
6. Zaustavilo se je nadaljnje padanje pokojnin, saj je višina povprečne pokojnine ostala na enaki ravni kot leta 2012. Prav tako se v letu 2013 (v primerjavi z letom 2012) ni bistveno znižalo razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo.

 

Prvi rezultati kažejo na to, da ima pokojninska reforma učinke že v prvem letu po sprejemu novega zakona.

 

Vir: MDDSZ

 


Vlada se je seznanila s Poročilom delovne skupine za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela

 

Vlada RS se je na današnji seji seznanila s Poročilom delovne skupine za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela in naložila delovni skupini, da  analizo ponovno pripravi, ko bodo razpoložljivi podatkih za leto 2014.

 

Aprila leta 2013 so stopili v veljavo novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in spremembe Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A). Delovna skupina za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela v letu 2013 je pripravila analizo učinkov na osnovi izbranih kazalnikov oz. podatkov za obdobje do decembra 2013. Analiza učinkov kaže, da so lanske spremembe v regulaciji trga dela večinoma imele učinke v smeri zastavljenih ciljev (zmanjšanje segmentacije trga dela, povečanje fleksibilnosti povečanje delovno pravnega varstva in preprečevanja zlorab in povečanje vloge kolektivnih pogajanj). Tako podatki o novih zaposlitvah  kažejo, da se delodajalci pogosteje odločajo za zaposlitve za nedoločen čas, kar deluje v smeri zmanjšanja segmentacije. Na povečanje fleksibilnosti kaže predvsem zmanjšanje varovanja zaposlitve, merjeno z indeksom varovanja zaposlitve (OECD metodologija).

 

Po ocenah OECD se je indeks varovanja zaposlitve najbolj znižal v primeru varovanja stalne zaposlitve zoper individualno odpoved, kjer se po spremembah regulative Slovenija uvršča tudi pod povprečje OECD. Kažejo se tudi nekateri znaki povečanja pravne varnosti zaposlenih. Pregled kolektivnih pogodb, ki so bile sklenjene po uveljavitvi sprememb kaže, da so bile v praski v veliki meri uporabljene širše zakonske možnosti za odstopanja od zakonskih določenih minimalnih standardov. Ob tem je treba poudariti, da so se v relativno kratkem obdobju od uveljavitve sprememb v regulaciji trga dela pokazali predvsem kratkoročni učinki, ki jih težko z gotovostjo povežemo zgolj s spremembami v regulaciji trga dela.

 

Vir: MDDSZ

 

 

Celotno sporočilo za javnost ( pdf (228 KB))( doc (348 KB))