Sporočilo za javnost

12.6.14

62. redna seja Vlade RS

Vlada o prodaji delnic Mercatorja


Vlada RS je na današnji seji naložila Slovenskemu državnemu holdingu, d. d., da v okviru svojih pristojnosti na naslednji seji Vlade Republike Slovenije:
- predstavi potek procesa prodaje delnic poslovnega sistema Mercator, d. d., in
- oceni tveganja, povezana z izvedbo ali neizvedbo prodaje.

 

 

Vlada o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in ga posreduje v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS.

 

Cilj predlagane novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju so naslednji:
• določiti jasno pravno podlago in postopek vrnitve preveč izplačanih zneskov plač,
• ukinitev zgornje omejitve višine dodatkov iz naslova manj ugodnih delovnih pogojev in nevarnosti ter posebnih obremenitev, ki po trenutni ureditve ne sme presegati 20 % osnovne plače,
• ureditev pravnega varstva zoper zapisnike o inšpekcijskem nadzoru in nedvoumna določitev ukrepov, ki so jih pristojni odrediti inšpektorji za plače v javnem sektorju za odpravo nepravilnosti pri določanju plač ter določiti aktivne legitimacije za vložitev ugovora.

 

Vračilo preveč izplačanih plač:
• za vračilo preveč izplačanih zneskov plač se uporabljajo splošna pravila civilnega prava,
• v primeru dogovora javni uslužbenec oz. funkcionar povrne le preveč izplačane zneske plač za obdobje desetih mesecev, pri čemer znesek vračila ne sme presegati dvakratnika osnovne plače javnega uslužbenca oz. funkcionarja za polni delovni čas za mesec pred predložitvijo dogovora,
• v primeru, da delojemalec in delodajalec dogovora ne skleneta, delodajalec zahteva vračilo celotne razlike med preveč izplačano in zakonito določeno plačo pred pristojnim sodiščem,
• javnim uslužbencem, ki imajo v mesecu v katerem se podaja predlog odpusta dolga osnovno plačo določeno v skladu s tretjim odstavkom 3. člena zakona, ki je enaka ali nižja od minimalne plače, se dolg odpusti,
• določena je odškodninska odgovornost osebe, pristojne za izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca, za škodo, ki je bila povzročena z napačno določitvijo in izplačilom plač ter subjekti pristojni sprožiti postopke ugotavljanja odškodninske odgovornosti te osebe,
• prehodna določba predvideva, da se nezaključeni postopki za vračilo preveč izplačanih plač pri delodajalcih, kot postopki pred sodišči, zaključijo po določbah te novele, ter da delodajalci v roku 30 dni od uveljavitve zakona ponudijo javnemu uslužbencu v podpis dogovor. V primeru postopkov pred sodišči pa lahko delodajalec in javni uslužbenec oziroma funkcionar skleneta poravnavo upoštevajo pogoje za sklenitev dogovora oziroma odpust dolga,
• predlog zakona določa zakonski odpust dolga, in sicer v primeru, ko javni uslužbenci oziroma funkcionarji, v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo te novele, v času uveljavitve novele, še niso vrnili celotnega zneska preveč izplačanih plač, in sicer za znesek dolga, ki še ni bil vrnjen in presega višino zneska napačno izplačanih plač za obdobje zadnjih desetih mesecev oziroma znesek, ki presega dvakratnik osnovne plače javnega uslužbenca za polni delovni čas.

 

Višina dodatkov iz naslova manj ugodnih delovnih pogojev in nevarnosti ter posebnih obremenitev:
• ukinjena je skupna zgornja omejitev višine dodatkov iz naslova manj ugodnih delovnih pogojev in nevarnosti ter posebnih obremenitev.

Postopki inšpekcijskega nadzora:
• širi se krog subjektov, ki jim je inšpektor dolžan poslati zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu,
• predlog spremembe uvaja ugovor na zapisnik kot obliko pravnega varstva zoper zapisnik ter aktivno legitimacijo za vložitev ugovora. O ugovoru zoper zapisnik odloči minister pristojen za sistem plač,
• predlog nedvoumno določa ukrepe, ki so jih pristojni odrediti inšpektorji za plače v javnem sektorju za odpravo nepravilnosti pri določanju plač,
• postopki inšpekcijskih nadzorov začeti pred uveljavitvijo tega zakona se končajo po določbah te novele,
• določeno je prehodno obdobje dveh mesecev od uveljavitve novele, v katerem lahko predstojniki uporabnika proračuna pri ministru, pristojnem za sistem plač vložijo ugovor na zapisnike, izdane v postopkih inšpekcijskega nadzora, ki so bili zaključeni pred uveljavitvijo te novele.

 

Vir: MNZ

 


Vlada sprejela Strategijo za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020

 

Vlada RS je sprejela Strategijo za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.

 

Strategija je izvedbeni dokument Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11) in predvideva mehanizme ter instrumente za doseganje strateških ciljev, zastavljenih v resoluciji. Te so - zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane; povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva; trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom povezanih javnih dobrin in zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja.

 

Uresničevali se bodo preko sedmih prednostnih programskih  usmeritvah, ki so zagotavljanje stabilnih proizvodnih in ekonomskih razmer za kmetijstvo, prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva in povezanih panog; ohranjanje rodnosti tal in proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč; učinkovitejše tržno organiziranje kmetijstva, krepitev agroživilskih verig in večja prepoznavnost domačih proizvodov; krepitev zagotavljanja javnih dobrin kmetijstva na področju varstva okolja in ohranjanja kulturne krajine; socialno vzdržen in skladen razvoj podeželja; večja vloga znanja in njegov učinkovitejši prenos.

 

Mehanizmi za izvajanje teh programskih usmeritev in doseganje zastavljenih ciljev so Program razvoja podeželja (PRP) 2014-2020, ukrepi 1. stebra Skupne kmetijske politike (SKP) - neposredna plačila in tržno cenovni ukrepi pa tudi ukrepi, ki se izvajajo na podlagi nacionalnih področnih strategij ali načrtov in se financirajo iz nacionalnega proračuna.

 

V finančnem obdobju 2014 – 2020 bo za kmetijstvo namenjenih dobrih 2,1 milijardi sredstev. Dobra polovica sredstev (51%) bo namenjena ukrepom PRP 2014 – 2020, skoraj 38 % izdatkom za neposredna plačila, dobrih 11 % pa bodo predstavljali ostali ukrepi, bodisi iz 1. stebra SKP ali pa iz nacionalnega proračuna. Strategija poleg  okvirnega finančnega ovrednotenja ukrepov po strukturi virov sredstev ter načina spremljanja izvajanja,  obsega tudi analizo stanja, cilje in ukrepe, ki so po svoji vsebini horizontalne narave in si sledijo po programskih usmeritvah, v drugem delu pa analizo stanja, strateške in razvojne cilje ter usmeritve po posameznih kmetijskih sektorjih.

 

Vključuje nabor vseh najpomembnejših ukrepov in aktivnosti, ki odražajo razvojne potrebe slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. Ključni cilji, ki jih strategija zastavlja, so zagotoviti 350.000 ha trajno varovanih kmetijskih zemljišč in spodbujati uporabo tehnologij za čim uspešnejše varovanja okolja tudi na način, da bo v kmetijsko okoljska in podnebna plačila vključenih 622.500 ha površin. Prizadevali si bomo povečati oziroma ohraniti obseg proizvodnje z izgradnjo novih namakalnih sistemov na 5.000 ha kmetijskih površin.  Prioriteta bodo tudi ciljno usmerjene raziskave v podporo razvojnim potrebam kmetijstva in izvajanje strokovnih nalog v kmetijstvu. Z vidika prehranske samooskrbe je naš cilj povečati samooskrbo z zelenjavo na 50%, samooskrbo s prašičjim mesom na 70%, povečati odkup krušne pšenice, namenjene za prehrano na 130.000 t in povečati ekološko pridelavo, ki jo bo izvajalo 5.000 kmetij na 55.000 ha. Za izboljšanju konkurenčnosti in strukturnih sprememb v kmetijstvu je cilj vsaj 5.000 kmetijskih gospodarstev, ki se bodo prestrukturirala oziroma izvedla posodobitev, pri oblikovanju koncepta kratkih oskrbnih verig pa je cilj, da v sistemu naročanja v javnih zavodih dosežemo najmanj 40% oskrbo z domačimi pridelki in proizvodi. V kmetijstvu in povezanih dejavnostih bomo s podprtimi projekti prispevali k zagotavljanju 1.300 novo ustvarjenih delovnih mest na podeželju.  Podprli bomo 1.300 lastniških prevzemov s podporo za generacijsko pomladitev kmetijstva oz. za mlade kmete, s ciljem za višjo kakovost hrane pa želimo, da se v  shemo izbrana kakovost vključi več kot 25% proizvodov.

 

Vir: MKO

 


Vlada se je seznanila s predlogom PRP 2014-2020

 

Vlada RS se je seznanila s predlogom Programa razvoja podeželja (PRP) RS 2014–2020, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) in ga bo posredovala v formalno presojo Evropski komisiji. Vlada je za PRP 2014–2020 kot organ upravljanja imenovala MKO, kot akreditirano plačilno agencijo Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter kot certifikacijski organ Ministrstvo za finance, Urad za nadzor proračuna.

 

Izvajanju PRP 2014–2020 je namenjenih okoli 1,1 milijarde EUR javnih sredstev, od tega se največji delež sredstev namenja plačilom območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (270,9 mio EUR), kmetijsko-okoljsko-podnebnim plačilom (203,6 mio EUR) in naložbam v fizična sredstva (228,1 mio EUR), kamor sodijo naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trženje ter kmetijsko in gozdno infrastrukturo. Glede na razrez sredstev je okoljska komponenta PRP 2014-2020 najmočnejša, saj ji je namenjenih skoraj 52 % vseh razpoložljivih sredstev programa.

 

MKO je uradni predlog PRP za obdobje 2014-2020 prejšnji teden javno predstavil, s čimer se je zaokrožilo enoletno intenzivno obdobje nadgradnje in usklajevanja tega pomembnega dokumenta, ki ga je MKO prvič javno predstavil lani julija v Hočah pri Mariboru. V zadnjem letu dnu je bil ta dokument izpopolnjen in usklajen s formalno sprejetimi evropskimi pravnimi podlagami in smernicami. V številnih pogovorih s socialnimi partnerji in zainteresirano javnostjo so bila odprta in tudi razrešena vsebinska in izvedbena vprašanja, kar bo pomagalo pri zaključevanju osnutkov izvedbenih predpisov ter ustrezni izgradnji informacijskega sistema na plačilni agenciji.

 

Dva ključna vidika priprave tega programa:

 
- Doseganje večje ciljne naravnanosti programa, usmerjenosti k rezultatom in usklajenosti ukrepov znotraj programa.
Na osnovi izkušenj preteklega programskega obdobja 2007–2013 se je tokrat večjo pozornost namenilo doseganju večje uspešnosti, ne le učinkovitosti črpanja, in sinergijam med ukrepi. Ti so zasnovani bolj kompleksno in prepleteno. Predvsem pa se je v sami zasnovi iskalo pravo ravnotežje med okoljskimi in kmetijskimi poudarki tega programa. Izpostavljena je tudi kompleksnejša zasnova strateškega dela programa, ki gradi na analizi stanja, identifikaciji in izboru potreb, ki se jih kasneje naslavlja z ukrepi.

 
- Ocena izvedljivosti, preverljivosti in kontrolabilnosti ukrepov programa, še zlasti ukrepov, vezanih na površino in živali.

 

Tudi po vsebinski plati program pripravlja številne spremembe, ne le v odnosu do PRP iz obdobja 2007-2013, temveč tudi v primerjavi z lanskoletno julijsko verzijo programa. Ključne novosti, ki se uvajajo v tem programu, so naslednje:

 
- izrazit poudarek je namenjen ukrepom prenosa znanja, svetovanja in sodelovanja. Ti ukrepi se medsebojno povezujejo in se s tem krepijo. Tako po finančni plati kot tudi po vsebinski plati gre za povsem novo dimenzijo bodočega programa. Prenos znanja in inovacij je postavljen v sam center programa, saj se želi spodbuditi hitrejši prenos najnovejših spoznanj in inovacij iz raziskovalne sfere v prakso in s tem neposredno krepiti konkurenčnost kmetijstva, gozdarstva in živilsko-predelovalne panoge. Vsi omenjeni ukrepi imajo poleg tehnološko-razvojne tudi močno okoljsko in podnebno dimenzijo, zaradi česar bodo lahko neposredno krepili učinke okoljsko-podnebnih ukrepov PRP 2014–2020;

 
- na investicijskem področju so bolj ciljno usmerjene investicije ter povezane s horizontalnimi cilji (okoljem, inovacijami in podnebnimi spremembami). Na področju primarne kmetijske proizvodnje je vzpostavljena ločnica med prestrukturiranjem kmetijskih gospodarstvom in povečevanjem konkurenčnosti. Prestrukturiranje bo namenjeno tržno naravnanim kmetijskim gospodarstvom, ki bodo želela izboljšati svojo okoljsko učinkovitost, gospodarstvom na hribovsko-gorskih in vodovarstvenih območjih ter ekološkim kmetijam;

 
- prenovljena Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, kjer se prvič uvajajo vstopni pogoji in sistem individualnega nabora zahtev namesto dosedanjega paketnega pristopa. Vstopni pogoji se med ostalim nanašajo na obvezno predhodno usposabljanje ter izdelavo programa aktivnosti, ki bo vseboval opis kmetijskega gospodarstva, površin in izbora dodatnih zahtev. Zlasti pri tem ukrepu je bilo zahtevno iskanje pravega ravnotežja med pričakovanji kmetijskega sektorja in okoljem, hkrati pa je bilo ob vsem tem treba zadostiti tudi zahtevam po kontrolabilnosti in preverljivosti ukrepa;

 
- na področju gozdarstva je na novo dodan ukrep, ki je namenjen sanaciji gozdov po žledolomu iz začetka tega leta. 

 

Novosti je še precej, po eni strani se uvajajo povsem novi ukrepi, kot so dobrobit živali, sodelovanje, ukrep za sanacijo gozdov, po drugi strani pa so bili številni obstoječi ukrepi v marsičem nadgrajeni. Z letošnjim aprilom, v sklopu finalizacije partnerskega sporazuma, je bil v program uvrščen še ukrep, namenjen razvoju širokopasovne internetne infrastrukture na podeželju. Tudi na izvedbeni ravni se v finančni perspektivi 2014-2020 uvajajo spremembe, med drugim uvajanje finančnih instrumentov, generalno znižanje stopenj podpore in uvedba kataloga najvišjih priznanih vrednosti stroškov.

  
Vsa prizadevanja, ki jih je MKO vložil v kakovostno pripravo programa, so bila usmerjena v to, da bo 1,1 milijarde evrov vreden program uspešen ne le po črpanju, temveč po doseganju ambiciozno zastavljenih ciljev. Navsezadnje je to program, ki je že v svojem bistvu namenjen razvoju in ne ohranjanju doseženega stanja.

 

V prihodnosti Slovenijo čakajo še intenzivna pogajanja z Evropsko komisijo, istočasno pa je pred nami obdobje intenzivne priprave vseh izvedbenih predpisov, izvedbenih struktur in nadgradnje informacijskih sistemov.

 

Vir: MKO

 


Vlada je določila model reforme neposrednih plačil v Sloveniji za obdobje 2015-2020

 

Vlada RS je določila model reforme neposrednih plačil v Sloveniji za obdobje 2015-2020.

 
Reforma Skupne kmetijske politike EU (SKP), ki je bila sprejeta konec leta 2013, se bo pričela izvajati z letom 2015. Spremembe na področju neposrednih plačil so povezane s številnimi in pomembnimi odločitvami iz pristojnosti države članice, zato so bile narejene vse potrebne analize. Skladno z EU predpisi je treba te odločitve sprejeti in o njih obvestiti Evropsko komisijo do 1. avgusta letos. To gradivo bo podlaga za notifikacijo.

 

Slovenija bo za neposredna plačila za koledarsko obdobje 2015-2020 prejela okoli 815 milijonov EUR, pri čemer se bo letna ovojnica iz 137,987 mio EUR za koledarsko leto 2015 postopoma zniževala do koledarskega leta 2019, ko bo znašala 134,278 mio EUR.

 

V gradivu so podane podlage za sprejem odločitve o uvedbi reforme neposrednih plačil v Sloveniji od leta 2015 dalje. Gradivo povzema ključne elemente sprejete reforme neposrednih plačil v okviru SKP, sledi predstavitev ciljev kmetijske politike v Sloveniji in cilje, ki jih bo Slovenija zasledovala pri izvajanju reforme neposrednih plačil, nadalje na kratko poda opis sedaj veljavnih shem neposrednih plačil ter nato predstavi predlog modela uvedbe reforme neposrednih plačil v Sloveniji z letom 2015, vključno s finančnimi posledicami. Izbrani model zajema: shemo osnovnega plačila v obliki plačilnih pravic, shemo »zelena komponenta« oz. plačilo za izvajanje obveznih kmetijskih praks z ugodnim vplivom na podnebje in okolje, shemo mladih kmetov, proizvodno vezana plačila (za strna žita, zelenjavo, beljakovinske rastline, bike/vole in za proizvodnjo mleka v hribovsko gorskih območjih) in shemo za male kmete.

 

Izbrani model upošteva predpise EU in obenem sledi ciljem nacionalne kmetijske politike, ki so opredeljeni v Resoluciji »Zagotovimo.si hrano za jutri«. Vlada pričakuje, da bo izbrani nabor možnosti kar najbolje upošteval posebnosti slovenskega kmetijstva in obenem, ob upoštevanju sedanjega sistema neposrednih plačil in rezultatov študije o učinkih, omogočil postopen prehod na nov sistem, torej brez izrazitega znižanja obsega neposrednih podpor na posameznih kmetijskih gospodarstvih. Skladno s cilji reforme neposrednih plačil v EU bosta na področju neposrednih plačil v Sloveniji v 2015-2020 dve ključni usmeritvi: po eni strani večje poenotenje plačil med kmetijskimi gospodarstvi do leta 2019 z modelom delne konvergence, s čemer se bodo znižale razlike, ki izhajajo iz proizvodnje in/ali vrste kmetijskih zemljišč kmetijskega gospodarstva v preteklosti, in hkrati večja ciljna naravnanost podpor. Slednje se odraža z uvedbo novih shem in zahtev: zelena komponenta je namenjena izboljšanju okoljske učinkovitosti, plačilo za mlade kmete bo olajšalo zagon dejavnosti in strukturno prilagoditev po začetni vzpostavitvi kmetijskega gospodarstva, proizvodno vezana plačila bodo podprla sektorje, za katere so značilne posebne razmere in ki so pomembni zaradi gospodarskih, okoljskih oz. socialnih razlogov, shema za male kmete pa bo poenostavila postopke pri malih kmetih.

 

Vir: MKO

 

 

Celotno sporočilo za javnost ( pdf (248 KB))( doc (419 KB))