Sporočilo za javnost

25.4.13

7. redna seja Vlade RS

Vlada sprejela predlog zakona, ki odpravlja posledice razveljavljenih določb Zakona za uravnoteženje javnih financ

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZOPRZUJF) in ga poslala Državnemu zboru RS v sprejem po nujnem postopku. S tem vlada predlaga odpravo posledic nesorazmernega posega v nekatere pokojnine, pri čemer zagotavlja enak položaj vsem kategorijam upokojencev, ki jim je bila pokojnina znižana zaradi neustavnih določil ZUJF. Vlada RS ocenjuje, da bo za to potrebnih 28,5 milijonov evrov.

 

S predlogom ZOPRZUJF vlada zagotavlja odpravo posledic nesorazmernega posega v pokojnine na trajni osnovi, ki ga je povzročil Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 143. člena. Gre za pokojnine, za izplačilo katerih zagotavlja Republika Slovenija sredstva iz državnega proračuna v skladu z 232. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), med katere na primer sodijo pokojnine udeležencev NOV, vojnih veteranov, bivših vojaških zavarovancev (JLA), upravičencev do višjega zneska po Zakonu o popravi krivic, izjemne pokojnine.

 

Predlog zakona tako določa podlago za izplačilo razlike med zneski pokojnin, ki so zavarovancem pripadali pred uveljavitvijo drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena ZUJF, in zneski znižanih pokojnin, ki so jih prejemali po uveljavitvi omenjenih določb. Predlog zakona ureja pravico do povračila neizplačanih delov pokojnin tako za upokojence s pravnomočno zaključenimi postopki kot za tiste, katerih postopki pravnomočno še niso zaključeni. Tako zagotavlja enako obravnavo vseh upokojencev, ki jim je bila pokojnina znižana na podlagi neustavnih določil ZUJF.

 

Zneski razlike, ki bodo prizadetim upokojencem pripadali na podlagi predlaganega zakona, bodo v skladu s predlogom zakona izplačani v dveh delih. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo 20 % pripadajočega zneska izplačal z izplačilom pokojnine za junij 2013, 80 % razlike pa z izplačilom pokojnine za maj 2014.

 

Poleg tega predlog zakona opredeljuje vračilo oziroma poračun izplačanega letnega dodatka, do katerega so bili upravičeni upokojenci zato, ker jim je bila pokojnina znižana na podlagi ZUJF in je znesek njihove znižane pokojnine znašal 622,00 evrov. Navedeni upokojenci do letnega dodatka ne bi bili upravičeni, če njihova pokojnina ne bi bila znižana.

 

Sredstva za odpravo posledic neustavnih določb ZUJF – po oceni Vlade RS bo za to potrebnih 28,5 milijonov evrov – zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna.

 

Vir: MDDSZ

 

Vlada določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih konglomeratih

 

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih konglomeratih.

 

Finančne skupine s poslovnimi modeli, ki združujejo nudenje storitev in produktov v različnih sektorjih finančnih trgov so postale znane pod imenom finančni konglomerati. Konglomerati lahko vključujejo banke, zavarovalnice, investicijske družbe in včasih družbe za upravljanje. Več let so različne skupine strokovnjakov na mednarodni ravni razpravljale o ustreznem načinu nadziranja teh konglomeratov. Rezultat tega so Načela za nadzor finančnih konglomeratov skupnega foruma iz leta 1999. Na podlagi tega je Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 (FICOD) uvedla dopolnilni nadzor na ravni skupine. Cilj tega dopolnilnega nadzora je bil nadzor možnih tveganj, ki izhajajo iz dvojne uporabe (tj. večkratna uporaba kapitala) in t. i. tveganj skupine, tj. tveganj medsebojnih negativnih vplivov, zapletenosti upravljanja, koncentracije in navzkrižja interesov, do katerih bi lahko prišlo zaradi združenih licenc za različne finančne storitve.

 

V predlogu zakona so obravnavana najnujnejša tehnična vprašanja, ki so nastala med pregledom in jih je analiziral Skupni odbor za finančne konglomerate (JCFC), vključno s tehničnimi vprašanji, ki so bila ugotovljena pri prejšnjih pregledih. Izdane so bile prošnje za nasvet in objavljeno je bilo vabilo na posvetovanje, da bi se ocenil učinek teh morebitnih sprememb. V povezavi z razvojem v G20 pri dopolnilnem razvoju pa je predvidena tudi temeljna razprava, ki bo verjetno osredotočena na področje nadzora in vprašanja v zvezi s kapitalom.

 

Cilj predloga zakona je v slovenski pravni red delno prenesti Direktivo 2011/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembah direktiv 98/78/ES, 2002/87/ES, 2006/48/ES in 2009/138/ES glede dopolnilnega nadzora finančnih subjektov v finančnem konglomeratu (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/89/EU) v delu, ki se nanaša na spremembo Direktive 2002/87/ES.

 

Poglavitne rešitve predloga zakona so:

  • za reševanje pomanjkljivosti pri določitvi konglomerata so celotna upravljana sredstva uvedena kot alternativni kazalnik v členu, obenem pa se ustrezno razlikuje med primernimi pogoji za skupine pod in nad pragom 6 milijard eurov;
  • uvedba opustitve, kadar je udeležba edini razlog za določitev. Dokler določbe notranjega prava družb ovirajo izpolnitev zahtev, je dovoljeno posebno obravnavanje glede na koncentracijo tveganja in poslovne zahteve v skupini, kar se lahko podrobneje določi s smernicami;
  • alternativne investicijske sklade se vključuje v okvir konsolidiranega oziroma dopolnilnega nadzora;
  • upravitelje alternativnih investicijskih skladov se vključuje pri izračunavanju pragov za določitev finančnega konglomerata;
  • skupna upravljana sredstva so uvedena kot alternativni kazalnik pri izpolnjevanju meril pri merilih za ugotovitev finančnega konglomerata in pri določitvi najmanjšega in najpomembnejšega sektorja;
  • posodablja se pojem pristojni nadzorni organ. Trenutne določbe namreč omogočajo različne razlage v zvezi z določanjem ustreznih pristojnih organov, kar lahko ovira uspešno in učinkovito usklajevanje dela;
  • da bi zagotovili ustrezen regulativni nadzor, morajo biti informacije o pravni strukturi ter upravljanju in organizacijski strukturi, vključno z vsemi reguliranimi osebami, nereguliranimi hčerinskimi podjetji in pomembnimi podružnicami bank, zavarovalnic in finančnih konglomeratov s čezmejnimi dejavnostmi, na voljo ustreznim pristojnim organom;
  • določa se, da se po potrebi zagotovita ustrezno usklajevanje in sodelovanje s pristojnimi nadzornimi organi tretjih držav, in sicer prek kolegijev, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;
  • določa se, da morajo nadzorni organi iz Republike Slovenije pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti upoštevati regulativne tehnične standarde Evropske komisije;
  • posodobitev nekaterih drugih opredelitev;
  • določitev novih kazenskik določb;
  • zaradi večje jasnosti so zneski v veljavenm zakonu iz tolarjev pretvorjeni v eure.

 

Vir: MF

 
Vlada določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu.

 

Cilj predloga zakona je v slovenski pravni red delno prenesti Direktivo 2011/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembah direktiv 98/78/ES, 2002/87/ES, 2006/48/ES in 2009/138/ES glede dopolnilnega nadzora finančnih subjektov v finančnem konglomeratu (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/89/EU) v delu, ki se nanaša na spremembo Direktive 2006/48/ES.

Poglavitne rešitve predloga zakona so:

  • za zagotovitev, da se lahko uporabijo vse potrebno nadzorno orodje, se s tem predlogom v določbe o konsolidiranemu nadzoru uvaja pojem »mešani finančni holding«. Tako se prepreči izključevanje holdingov na najvišji ravni bančne skupine, ki so klasificirani kot mešani finančni holding, medtem ko se določbe in pooblastila, ki so veljali za nekdanje finančne holdinge, ohranijo, ko se klasifikacija skupine ali holdinga spremeni;
  • da bi zagotovili ustrezen regulativni nadzor, morajo pravno sestavo ter upravljanje in organizacijsko sestavo, vključno z vsemi reguliranimi osebami, nereguliranimi hčerinskimi podjetji in pomembnimi podružnicami bank, zavarovalnic in finančnih konglomeratov s čezmejnimi dejavnostmi, po potrebi nadzorovati organi EBA, EIOPA in ESMA (v nadaljnjem besedilu skupaj: ESA) ter Skupni odbor evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor), informacije pa morajo biti na voljo ustreznim pristojnim organom;
  • vnovična razpoložljivost pooblastil na ravni mešanih finančnih holdingov pomeni, da se na tej ravni hkrati uporabljajo nekatere določbe ZFK, ZBan in ZZavar, ki so lahko enakovredne, zlasti kar zadeva kakovostne elemente postopkov nadzornih pregledov. Da bi se izognili prekrivanju takšnih določb in zagotovili učinkovit nadzor na najvišji ravni, morajo nadzorniki imeti možnost, da posamezno določbo uporabijo le enkrat, obenem pa upoštevajo enakovredne določbe vseh drugih veljavnih zakonov.

Nadzor na ravni holdinga ureja kombinacija veljavnih določb Zakona o finančnih konglomeratih (ZFK), Zakona o bančništvu (ZBan) in Zakona o zavarovalništvu (ZZavar). Ti zakoni se nanašajo na »mešane finančne holdinge« (MFHC), »finančne holdinge« (FHC) oziroma »zavarovalne holdinge« (IHC).

 

Nadzorno orodje, ki se lahko uporablja na najvišji ravni, se spremeni, ko družba na najvišji ravni postane MFHC in ni več FHC ali IHC. Zaradi povezav, nekaterih vrst orodja sektorskega nadzora skupin, ki se lahko uporablja na ravni FHC ali IHC, ni mogoče uporabljati pri celotni skupini, če je holding MFHC. To orodje vključuje opustitev nadzora posameznih hčerinskih podjetij, uporabo določb o razkrivanju (3. steber) ter samooceno in nadzorni pregled (2. steber) na konsolidirani podlagi. Izid je nenavaden, namreč da je skupina, ki je pridobila licenco v drugem sektorju, s čimer holding postane MFHC, predmet regulatorne ureditve, ki ni tako celovita kot ureditev, ki se je uporabljala pred prevzemom, čeprav se je skupina povečala in postala bolj zapletena ter zato predstavlja večje tveganje za finančni sistem. Zato na uporabo opustitve s strani nadzornikov pri določanju, ali je skupina finančni konglomerat, vpliva ocena, ali je uporaba sektorskega nadzora morebiti zanesljivejša. Kljub temu lahko nadaljnja uporaba sektorskega nadzora pomeni nezadostno obravnavanje dodatnih bonitetnih tveganj pri večjih in bolj zapletenih skupinah, tj. tveganj, ki bi bila obravnavana z dopolnilnimi vidiki ZFK, ter lahko povzroči razlike pri nadzornem obravnavanju (na podlagi strukture in profila tveganja) konglomeratov.

 

Vir: MF


Vlada določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu

 

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu.

 

Glavni cilj zakona je v slovenski pravni red prenesti določbe Direktive 2011/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembah direktiv 98/78/ES, 2002/87/ES, 2006/48/ES in 2009/138/ES glede dopolnilnega nadzora finančnih subjektov v finančnem konglomeratu v delu, ki spreminja Direktivo 98/78/ES z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru nad zavarovalnicami v zavarovalniški skupini. Dodatni cilj je tudi nekoliko posodobiti in razširiti nadzor nad zavarovalniško skupino.

 

Cilj zakona je tudi odpraviti administrativne ovire skladno z Akcijskim programom za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje bremen za leti 2012 in 2013, predvsem pri pridobivanju dokazil iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravne enote.

Poglavitne rešitve zakona so:

  • dopolnilni nadzor opravlja Agencija za zavarovalni nadzor nad zavarovalnico v zavarovalniški skupini,
  • ob dogovoru z nadzornimi organi se za nadzor mešanega finančnega holdinga uporabljajo pravila direktive, ki ureja finančne konglomerate, ali pravila direktiv s področja bančništva;
  • opredelitev zavarovalniške skupine se razširi tako, da je lahko nadrejena oseba v zavarovalniški skupini tudi mešani finančni holding, ki ima sedež v državi članici, ali zavarovalnica države članice oziroma tuje države;
  • uvede se dolžnost izmenjave podatkov med zavarovalnico, ki se dopolnilno nadzira, in njenimi podrejenimi ter nadrejenimi družbami;
  • natančneje se določi poročanje zavarovalnice o transakcijah v zavarovalniški skupini;
  • nadrejenim mešanim finančnim holdingom in nadrejenim tujim zavarovalnicam v zavarovalniški skupini se naložita izračunavanje in poročanje o prilagojenih kapitalskih zahtevah;
  • na novo se uvedejo nadzorni ukrepi Agencije za zavarovalni nadzor v zavarovalniški skupini;
  • razširi se namen obdelave podatkov ter zavarovalnicam omogoči zbiranje historičnih podatkov o vozilu, ki je zavarovano;
  • kazenske določbe se prilagodijo predhodnim spremembam ZZavar.

 

Vir: MF

 

 Celotno sporočilo za javnost (421 KB)