Sporočilo za javnost

9.5.13

8. redna seja Vlade RS

Foto: Tamino Petelinšek/STA, vir: UKOM

Vlada sprejela Nacionalni reformni program 2013 - 2014

 
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Nacionalni reformni program 2013 - 2014 in pooblašča Ministrstvo za finance, da ga posreduje Evropski komisiji.

 

Nacionalni reformni program je srednjeročni načrt vlade o prioritetnih ukrepih in projektih, usmerjenih v izpolnjevanje ciljev Strategije Evropa 2020. Dokument je osrednji del evropskega semestra in je vsebinsko povezan s Programom stabilnosti. V skladu s pravili ekonomskega upravljanja, Nacionalni reformni program upošteva prioritete, sprejete v Letnem pregledu rasti 2013 in vsebuje odziv Slovenije na specifična priporočila, ki so bila dana Sloveniji na Evropskem svetu junija 2012. Nadalje program vsebuje ključne ukrepe, ki jih namerava vlada izpeljati v okviru svojih prioritetnih ciljev na področju oživitve gospodarske rasti, ob upoštevanju danih makroekonomskih izhodišč in omejitev, ki jih postavlja drugi prioritetni cilj, .t.j. javnofinančna konsolidacija.

 

Priloge dokumenta vključujejo tudi potrebno poročanje Evropski komisiji o ukrepih iz NRP 2012 - 2013 oziroma konkretne načrtovane in že izpeljane ukrepe, ki odgovarjajo na specifična priporočila Sloveniji v okviru evropskega semestra 2012.

 

Ključni ukrepi ekonomske politike, ki so vsebovani v Nacionalnem reformnem programu izhajajo iz naslednjih izhodišč:

  • Slovenija ima zdrave makroekonomske temelje.
  • Slovenija se sooča z makroekonomskimi neravnovesji kot sta prezadolženost podjetij in obremenjenost bančnih bilanc s slabimi posojili.
  • Sektor gospodinjstev je med najmanj zadolženimi v EU, javni dolg je pod povprečjem EU.
  • Slovenija ima tudi institucionalne pomanjkljivosti v procesu odločanja,  ki jo omejujejo pri hitrem, odločnem in učinkovitem odzivanju na spremembe v okolju.

 

Za vzpostavitev ponovne gospodarske rasti bo Slovenija morala odpraviti navedene pomanjkljivosti in neravnovesja. Neravnovesja v slovenskem gospodarstvu so obvladljiva in jih je moč odpraviti s pravo kombinacijo in časovnim zaporedjem ukrepanja. Z odpravo neravnovesij, bodo omogočeni pogoji za ponovno doseganje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest.

 

Za oživitev gospodarske rasti bo Slovenija prednostno izvajala ukrepe za sanacijo bančnega sistema in razdolžitev podjetij.

 

Cilji ekonomske politike so opredeljeni v okviru treh ključnih stebrov:

  1. Institucionalne spremembe procesov odločanja
  2. Ukrepi za oživitev gospodarske rasti na kratek rok
  3. Izboljšanje konkurenčnosti za dolgoročno vzdržno rast

 

Institucionalne spremembe so ključne na področju okrepitve fiskalnega okvirja z jasnimi fiskalnimi okviri in pravili, ki bodo spodbujala javnofinančno disciplino, sprememb referendumske in volilne zakonodaje in na področju korporativnega upravljanja.

 

Kratkoročni ukrepi za oživitev gospodarske rasti vključujejo ukrepe za sanacijo bank, razdolževanje in prestrukturiranje podjetij, izboljšanje korporativnega upravljanja ter okrepitev procesa privatizacije. Ukrepi za uravnoteženje javnih  financ so podrobneje predstavljeni v Programu stabilnosti 2013-2014, zajemajo pa ukrepe za znižanje primanjkljaja javnih financ in dolgoročno stabilizacijo dolga države na ravni pod 55 % BDP.

 

Ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti za dolgoročno vzdržno rast vključujejo širok nabor ukrepov na področju delovanja učinkovite pravne države, pospeševanja tujih investicij, prožnosti trga dela, učinkovitosti javnega sektorja, spodbujanja podjetništva in skrbi za zdravje in okolje.

 

Vlada RS se je seznanila z osnutkom Nacionalnega reformnega programa na 5. redni seji Vlade RS, 18. 4. 2013 in ga posredovala v mnenje Državnemu zboru in Ekonomsko socialnemu svetu. Osnutek je bil nato obravnavan na seji Ekonomsko-socialnega sveta 26. 4. in  8. 5. 2013 ter na naslednjih odborih Državnega zbora: Odboru za finance in monetarno politiko 26. 4. 2013 Odboru za gospodarstvo 26. 4. 2013, Odboru za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino 26.4. 2013, Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide  8. 5. 2013 ter Odboru za zadeve evropske unije 8. 5. 2013.

 

Razprava na Ekonomsko-socialnem svetu in odborih Državnega zbora je bila smiselno upoštevana v končni verziji Nacionalnega reformnega programa.

 

Vir: MF

 
 

Vlada sprejela Program stabilnosti - dopolnitev 2013

 
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Program stabilnosti - dopolnitev 2013 in pooblašča ministrstvo za finance, da ga posreduje Evropski komisiji ter Svetu EU. Vlada RS s sprejetim Programom stabilnosti seznani Državni zbor RS.

 

Program stabilnosti oziroma njegove vsakoletne dopolnitve na podlagi novih makroekonomskih napovedi ter usmeritev ekonomske politike je potrebno vsako leto posredovati Evropski komisiji in Svetu EU v okviru t.i. Evropskega semestra, v mesecu aprilu skupaj z Nacionalnim reformnim programom. V letošnjem letu je bilo zaradi menjave vlade z Evropsko komisijo dogovorjeno, da Slovenija oba dokumenta posreduje Evropski komisiji do 9. maja 2013. Izhodišče za pripravo dokumenta predstavlja dejstvo, da je Slovenija od 2. decembra 2009 formalno v postopku presežnega primanjkljaja in mora po priporočilih Sveta EU znižati primanjkljaj sektorja država pod 3% BDP do leta 2013.

 

Prioritete Slovenije so usmerjene v ukrepe, ki bodo oživili gospodarsko rast in uravnotežili javne finance. Ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti so podrobneje predstavljeni v Nacionalnem reformnem programu 2013 - 2014. Temeljili bodo na krepitvi stabilnosti bank ter razdolževanju in prestrukturiranju podjetij. Prenos slabe aktive iz bank na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in zagotavljanje kapitalske ustreznosti na ravni, primerljivi s povprečjem EU, sta ključna ukrepa za izboljšanje pogojev financiranja.

 

Za odkup slabih sredstev bank je predvidena izdaja obveznice DUTB s poroštvom države do višine 4 mlrd EUR. Prenos slabe aktive iz bank na DUTB bo izveden v več korakih glede na vrsto aktive in bo končan do konca septembra 2013, s čimer se bo dolg države postopno povečeval. Tako povečan dolg se bo zmanjševal v prihodnjih letih skladno z dinamiko odprodaje oz. likvidacije pridobljene aktive. DUTB namreč s pridobljenimi sredstvi od odprodaje skladno z zakonom odkupuje izdane obveznice.

 

Vzporedno s postopkom prenosa slabe aktive iz bank na DUTB bo izveden tudi ukrep dokapitalizacije bank. Na podlagi pregleda aktive bank in izvedenih obremenitvenih testov s strani Banke Slovenije ocenjujemo, da bo potrebno banke do 31. 7. 2013 dokapitalizirati v znesku do 900 mio EUR, kar predstavlja enkraten vpliv na povišanje primanjkljaja v letu 2013.

 

Glavni cilji fiskalne politike v programskem obdobju so:

  1. strukturno izravnan saldo do leta 2017, kar bo omogočilo tudi znižanje primanjkljaja države pod mejo 3 % BDP do leta 2015;
  2. stabilizacija dolga države pod 55 % BDP.

 

Cilj znižanja primanjkljaja države pod 3 % BDP bo zaradi slabših makroekonomskih gibanj dosežen v letu 2015, predvsem z ukrepi na strani zmanjšanja javnofinančnih odhodkov in delno z ukrepi na strani povišanja javnofinančnih prihodkov. Z ukrepi na strani odhodkov se bo nadaljevalo omejevanje izdatkov za plače v javnem sektorju, ki poleg že sprejetih ukrepov zahtevajo tudi nove ukrepe, o katerih se vlada že pogaja s sindikati in bodo imeli finančni učinek že v letošnjem letu. Nadaljevali se bodo tudi ukrepi za omejevanje izdatkov za pokojnine ter restriktivna politika na področju socialnih transferov, z rebalansom državnega proračuna pa bodo znižana sredstva, namenjena izdatkom za blago in storitve ter izdatki za investicije. Do konca leta bo vlada predstavila drugi paket ukrepov na strani javnofinančnih odhodkov trajne narave, ki bodo sorazmerno porazdeljeni po vseh segmentih javne porabe. Ti ukrepi bodo predstavljeni v naslednji dopolnitvi programa stabilnosti.

 

Na strani prihodkov bodo najpomembnejši trije trajni ukrepi:

  • zvišanje splošne stopnje DDV [opomba] za 2 odstotni točki ter znižane stopnje za 1 odstotno točko s 1. 7. 2013,
  • uvedba kriznega davka s 1. 1. 2014, v primeru da ne bo mogoče doseči soglasja za dodatno krčenje javnofinančnih odhodkov v primerljivem obsegu,
  • uvedba davka na nepremičnine s 1. 1. 2014.

 

Zaustavilo se bo tudi v lanskem letu sprejeto postopno zniževanje davka od dohodka pravnih oseb. Sredi letošnjega leta se predvideva uveljavitev davka na prodajo loterijskih srečk ter davka na nekatere sladke pijače in povišanje sodnih taks.

 

Po odpravi presežnega primanjkljaja v letu 2015 se bo nadaljevala fiskalna konsolidacija proti srednjeročnemu fiskalnemu cilju, ki je določen kot trajno izravnan strukturni saldo, v letu 2017.

 

Zaradi sanacije bančnega sektorja se bo v obdobju, predstavljenem v dokumentu, dolg povečal nad referenčno mejo 60 % BDP, vendar se bo skladno s postopki odprodaje oziroma likvidacijo premoženja, ki ga bo pridobila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), postopno zniževal na raven pod 55 % BDP (raven iz leta 2012).

 

Vlada si je na področju ureditve institucionalnega okvira javnih financ v tem programskem obdobju zadala naslednje cilje:

  1. določitev fiskalnega pravila v nacionalnem pravnem redu zaradi povečanja fiskalne discipline in odgovornega načrtovanja in porabe javnih sredstev in s tem izpolnitev zaveze, dane v okviru podpisa pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji ;
  2. zagotovitev večje transparentnosti javnih financ z vključevanjem vseh obveznih dajatev v blagajne javnega financiranja in omejevanjem izvenproračunskega financiranja javnih oziroma splošnih zadev;
  3. povečanje fleksibilnosti porabe javnih sredstev s striktnejšim spoštovanjem načela integralnosti državnega proračuna in vključevanjem namenskih sredstev v integralni proračun;
  4. povečanje učinkovitosti porabe in nadzora nad porabo javnih sredstev ter
  5. povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev, predvsem z združitvijo Davčne in Carinske uprave RS v enotno Finančno upravo RS.

 

[opomba]  Zakonska podlaga za ukrep je Zakon o davku na dodano vrednost, sledi pa namenu vsebinsko enakega ukrepa, ki je bil predviden že z Zakonom o uravnoteženju javnih financ.

 

Vir: MF

 
 

Vlada določila besedilo predloga sklepa DZ o soglasju k odtujitvi naložb RS, KAD, SOD, Modre zavarovalnice, DSU in PDP

 
Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila besedilo predloga sklepa Državnega zbora o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Slovenske odškodninske družbe, d.d., Modre zavarovalnice, d.d., DSU, družbe za svetovanje in upravljanje, d.o.o., in Posebne družbe za podjetniško svetovanje, d.d., ter ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

 

Predlagani sklep DZ pomeni soglasje SOD kot upravljavcu naložb v lasti Republike Slovenije ter KAD, SOD, Modri zavarovalnici, DSU, d.o.o., in PDP, d.d. glede njihovih lastnih deležev, da lahko odsvojijo deleže v navedenih 15 družbah. Tako soglasje do sprejetja strateških dokumentov (klasifikacije) zahteva prehodna določba 38. člena ZSDH. S sprejetjem sklepa v DZ bodo lahko navedene družbe začele oziroma nadaljevale postopke vse do končne prodaje.

 

Predlagani sklep DZ pomeni soglasje zgoraj navedenim družbam za odtujitev njihovih spodaj navedenih kapitalskih naložb, za katere se je postopek za odtujitev že začel:

  1. Adria Airways, d.d.
  2. Aero, d. d.
  3. Elan, d.o.o.
  4. Fotona, d.d.
  5. Helios, d.d.

 

Predlagani sklep DZ pomeni soglasje navedenim družbam za odtujitev njihovih kapitalskih naložb, ki so navedene spodaj, postopek za odtujitev pa se še ni začel:

  1. Aerodrom Ljubljana, d.d.
  2. Adria Airways Tehnika, d.d.
  3. Nova KBM, d.d.
  4. Telekom Slovenije, d.d.
  5. Cinkarna Celje, d.d.
  6. Gospodarsko razstavišče, d.o.o.
  7. Paloma, d.d.
  8. Terme Olimia Bazeni, d.d.
  9. Unior, d.d.
  10. Žito, d.d.

 

Vir: MF