Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

12.5.17

Družina kot pomemben temelj izobrazbe in blaginje

Družina je ena od osnovnih celic naše biti. Je tista, ki nas opredeljuje tudi kot posameznika. V njej se učimo enakopravnosti, odgovornosti, solidarnosti. Je najbolj krhek in ranljiv del posameznikovega življenja, obenem pa tudi najmočnejša opora in varen pristan.

Vir: Mostphotos

Generalna skupščina Združenih narodov je 15. maj leta 1993 razglasila za Mednarodni dan družin. Letos poteka pod geslom »Družine, izobraževanje in blaginja«, poudarjena pa je vloga družine in družinske politike pri spodbujanju učenja v zgodnjem otroštvu in tudi vseživljenjskega učenja ter blaginji vseh družinskih članov.

 

Vlada RS se močno zaveda, da smo kot država dolžni poskrbeti, da z zakoni čim bolje varujemo koristi otroka. Zakonodaja se seveda ne sme spreminjati prepogosto, saj je treba ustrezna varovala začrtati že v izvorni vsebini.

 

V Sloveniji smo nedavno, prvič po letu 1976, dobili nov družinski zakonik, katerega osnovni cilj je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti pri odločanju o zakonskih in družinskih sporih. Družinski zakonik denimo določa, da je družina življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice

 

Družine so v sodobni družbi različne. Pomembno je, da jih prav vse podpiramo v njihovi različnosti, predvsem pa v skrbi za otroke, ljubečih odnosih in temeljni eksistenci.

 

Na blaginjo družine vsekakor vplivajo delovne razmere staršev in pa tudi njihova izobraženost. Slovenija že vsa leta svojega obstoja stremi k temu, da je družinska politika prijazna do družin in da lahko starši čim bolj usklajujejo družinsko in poklicno življenje.

 

Podatki o izrabi dopusta za nego in varstvo otrok, o delu s krajšim delovnim časom od polnega in o odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana sicer kažejo, da je skrb za otroka še vedno predvsem naloga žensk. Slovenija sicer sodi med države z dobro razvitim sistemom javnega otroškega varstva ter podpornih storitev, ki staršem otrok prve triade osnovne šole omogočajo lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti (npr. jutranje in popoldansko varstvo, topli obroki v šolah, podaljšano bivanje). Slovenija ima tudi eno boljših ureditev sistema starševskega dopusta (tudi za očete) in nadomestil ter eno boljših ureditev sistema dopusta za nego bolnega otroka.

 

Našo državo na nek način že odlikuje tudi skrb za spodbujanje učenja v zgodnjem otroštvu, saj so v predšolske izobraževalne institucije vključeni povprečno trije od štirih otrok. Po statističnih podatkih se je v zadnjih desetih letih, od šolskega leta  2006/07 do šolskega leta 2015/16, število otrok, vključenih v vrtce, povečalo skoraj za polovico (47 %). V predšolsko vzgojo in izobraževanje je vključenih 91 % otrok, starih 4 in 5 let.

 

 


Časovno obdobje

Potrdi