Sporočilo za javnost

26.3.13

Mnenje Vlade RS o zahtevi Državnega sveta RS za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona

Vlada RS  je danes na dopisni seji sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta RS za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona in ga posredovala v Državni zbor RS.


Oktobra lani je vlada v obravnavo v DZ poslala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona. Bistvena sprememba, ki jo uvaja zakon, je odprava obveznega članskega prispevka v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Na  posvetovalnem referendumu o obliki članstva na ravni obrtno-podjetniškega zborničnega sistema se je 69,3 % volilnih udeležencev opredelilo za prostovoljno obliko članstva. Odločitev za izvedbo referenduma je bila izključno avtonomna in sprejeta s strani organov OZS. Vlada RS je pred tem javnost seznanila, da bo voljo članstva upoštevala ne glede na izid referenduma. Po opravljenem referendumu je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pozvalo OZS k interpretaciji izida referenduma, OZS je pojasnila, da je bilo glede na število prejetih glasov izglasovano prostovoljno članstvo. Vlada RS pri tem še pojasnjuje, da ni bistveno, koliko članov je sodelovalo na navedenem referendumu, saj je pravni institut referenduma znan, prav tako tudi njegove posledice.


Ministrstvu se je s konstruktivnim sodelovanjem uspelo uskladiti z OZS in pripraviti predlog sprememb zakona, ki je razen vprašanja ukinitve obveznega članstva v celoti sprejemljiv tudi za OZS.


OZS tudi po predlagani noveli ohranja svoj status pravne osebe javnega prava, ukinitev obveznega članstva ne bo privedla do posebne oblike gospodarskega interesnega združenja. Z novo ureditvijo OZS ne bo nastala privatna grupacija, ki bi uresničevala zgolj parcialne interese posameznikov. OZS tudi po spremembi zakona ostaja pravna oseba javnega prava in reprezentativni predstavnik obrti. Svoje interese bodo obrtniki lahko še naprej uresničevali prek izvoljenih predstavnikov v območno-obrtno podjetniških zbornicah v organih OZS. Višina članskega prispevka ne bo pomenila tudi več ali manj glasovalnih pravic, s katerimi se bo odločalo o organih upravljanja. Odveč je skrb, da bi se po novem pri oblikovanju ekonomske politike v sodelovanju z državo upoštevalo zgolj parcialne interese močnejših skupin obrtnikov.  


Zakon ureja vrsto vsebin, katerih temeljni cilj je pospešiti in razbremeniti malo gospodarstvo ter slovensko gospodarstvo narediti konkurenčnejše. V zakonu je na novo opredeljena definicija obrti tako, da ohranja regulacijo le v primerih, ko je to nujno potrebno (t.i. deregulacija dejavnosti). S pripravo podzakonskega akta »Uredbo o obrtnih dejavnosti« bo pripravljen seznam obrtnih dejavnosti, za opravljanje katerih bo potrebna ustrezna poklicna usposobljenost.


V zakonu so dodana tudi nova dodatna javna pooblastila OZS, s čimer se predvsem na področju čezmejnega opravljanja storitev zapolnjuje večletna pravna praznina, ki je tujim ponudnikom storitev omogočala opravljanje obrtne dejavnosti na ozemlju RS brez izpolnjevanja kvalifikacijskih pogojev. Za tuje ponudnike storitev na podlagi veljavne zakonodaje velja le zahteva po notifikaciji davčnemu uradu. Po spremembi zakona se bodo morali tuji ponudniki, ki bodo želeli občasno čezmejno opravljati obrtno dejavnost v RS, predhodno prijaviti pri OZS, ki jih bo za obdobje enega leta vpisala v obrtni register. V primeru določenih reguliranih dejavnosti, ki lahko pomenijo resno tveganje za javno zdravje in varnost, bo OZS pooblaščena tudi za izdajo ustreznih dovoljenj za občasno opravljanje obrtnih dejavnosti ter vpis tujega ponudnika v obrtni register za obdobje enega leta. Tako je odpravljena nelojalna konkurenca ter zagotovljeno načelo enakih možnosti oziroma enakopravne obravnave pri izvajanju obrtne dejavnosti med domačimi in tujimi ponudniki. V zvezi s statusom OZS je treba še pojasniti, da so nosilci javnega pooblastila in akti, ki jih v tem okviru izdajajo, izenačeni s statusom oz. pravnimi akti državnih organov in organov lokalnih skupnosti. Tako bo OZS še naprej izvajala številna javna pooblastila, vendar opravljanja tovrstnih storitev ne bo smela pogojevati z obveznim članstvom v zbornici. Ne glede na navedeno, pa bo OZS pri vseh drugih nalogah, ki jih ne bo izvajala na podlagi javnih pooblastil, avtonomen subjekt: svoje delo bo lahko organizirala popolnoma samostojno in neodvisno. OZS bo npr. lahko v skladu s tržnimi razmerami ponujala in zaračunavala svoje storitve tako za člane kot nečlane. Pri izvajanju teh storitev bo lahko svojim članom, ki bodo plačevali članarino, ponudila določene ugodnosti. 


Zakon dodaja tudi novost v segmentu financiranja, saj OZS daje možnost financiranja tudi iz državnega proračuna, do česar po trenutno veljavnih predpisih ni upravičena.


Z zakonom se ureja tudi premoženje območnih obrtno-podjetniških zbornic, ki bi zaradi likvidnostnih težav prenehale delovati. Zakon prepoveduje, da bi se v primerih, ko bi prišlo do prenehanja območno-obrtno podjetniških zbornic, premoženje delilo med člane. Kot zakonit prenos premoženja določa le prenos na OZS, drugo območno obrtno-podjetniško zbornico ali lokalno skupnost ob pogoju, da se premoženje uporabi izključno za uresničevanje podpore obrtništvu in podjetništvu. V predlogu novele je predvideno, da OZS s statutom določi način vstopa in izstopa članov. Tako bo imela OZS možnost, da omogoči izstop članov v doglednem času, s čimer bo lahko preprečila morebitne zlorabe članstva (subjekt se včlani, da pridobi neko korist in se takoj zatem, ko jo pridobi, znova izčlani) in si zagotovila stabilen vir prihodkov.


Vlada RS glede na navedeno poudarja, da predlog zakona vsebuje vrsto dobrih rešitev, saj sledi volji članstva in ureja področje na ustrezen, evropsko primerljiv način. Po mnenju Vlade RS se je glede na gospodarsko situacijo potrebno hitreje prilagajati družbenim spremembam v dobro predvsem obrtnikov, pa tudi države in javnosti ter se hitreje odzivati na njihove zahteve in pričakovanja.

 

vir: MGRT