Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

27.11.18

Odločitve vlade z današnjih sej vladnih odborov

Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada RS sprejela mnenje o predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki ga je Državnemu zboru predložil Državni svet. Vlada RS je preučila navedbe in utemeljitve predlagateljev zakona, vendar pa predloga zakona ne podpira.

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS) v četrtem odstavku 9. člena določa, da mora delodajalec ob vlogi za izdajo potrdila A1 priložiti pogodbo o izvajanju storitve (oziroma v primeru napotitve znotraj povezanih družb, akt o napotitvi). Predlagatelj zakona predlaga, da se v postopku izdaje potrdila A1 obveznost predložitve pogodbe o izvajanju storitve nadomesti z izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, o sklenjeni pogodbi o izvajanju storitve oziroma aktu o napotitvi. Vlada ugotavlja, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v prvih devetih mesecih letošnjega leta največ nepravilnosti ugotovil ravno pri pogodbah o izvajanju storitev (3.027), zaradi česar je do konkretnega predloga spremembe zadržana. Poleg tega pa se vlada ne strinja s parcialnim urejanjem predmetnega vprašanja ter meni, da bi bilo o predlagani spremembi potrebno razpravljati v okviru celovite prenove predmetnega zakona, ki jo je resorno ministrstvo že napovedalo ter o tem septembra letos obvestilo tudi socialne partnerje ter jih pozvalo k posredovanju svojih predlogov sprememb in dopolnitev.

ZČmIS prav tako v četrtem odstavku 9. člena določa, da mora delodajalec ob vlogi za izdajo potrdila A1 priložiti kopijo pogodbe o zaposlitvi, sklenjeno z delavcem, ki ga namerava napotiti, v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se nanašajo na opravljanje dela v tujini. Predlagatelj zakona predlaga, da bi tudi namesto te pogodbe delodajalec podal izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. V skladu z ZČmIS je tovrstno dokazilo treba preveriti v postopku izdaje potrdila A1, saj s tem država zagotavlja sledljivost predloženega dokazila, olajša morebiten naknadni inšpekcijski nadzor in zagotavlja pravno predvidljivost in varstvo pravic delavcev, v času napotitve. Ravno tako je treba poudariti, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v postopkih izdaje potrdil A1 v prvih devetih mesecih letošnjega leta drugo največje število nepravilnosti odkril ravno pri predloženih pogodbah o zaposlitvi. Upoštevajoč, da je pogodba o zaposlitvi temelj varovanja pravic delavcev ter da je osnovni namen ZČmIS ravno varovanje pravic napotenih delavcev, Vlada RS temu predlogu nasprotuje.

ZČmIS v petem odstavku 9. člena določa, da se v primeru izpolnjenih pogojev potrdilo A1 izda v petih delovnih dneh od prejema popolne vloge. Predlagatelj zakona predlaga, da se predmetna določba dopolni z navedbo, da se v primeru izpolnjenih pogojev potrdilo A1 izda nemudoma ter da mora v primeru nepopolne vloge Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije stranko pozvati k dopolnitvi. Vlada predloga dopolnitve ne podpira, saj ga ocenjuje za nepotrebnega. Tako predlog dopolnitve z navedbo, da se ob izpolnjenih pogojih potrdilo A1 izda nemudoma, kot tudi predlog dopolnitve z navedbo, da v primeru nepopolne vloge Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije stranko pozove k dopolnitvi, sta že urejena z Zakonom o splošnem upravnem postopku, ki se smiselno uporablja tudi v postopku izdaje potrdil A1.

 

Na današnji seji odbora je vlada v veljavni načrt razvojnih programov za leta 2018–2021 uvrstila nov projekt z nazivom Twinning Srbija - Podpora krepitvi boja proti trgovini z ljudmi.

Cilj projekta tesnega medinstitucionalnega sodelovanja je krepitev organov v boju proti vsem oblikam trgovine z ljudmi v skladu z dobrimi praksami EU. Projekt predvideva dosego treh ključnih rezultatov (tri komponente): 

1. Analiza institucionalnega okvirja in organizacijskih kapacitet v boju proti trgovini z ljudmi

2. Gradnja kapacitet relevantnih institucij vključenih v boj proti trgovini z ljudmi

3. Preventiva in zaščita žrtev trgovine z ljudmi in razvoj sistema zgodnjega obveščanja

Slovenija bo projekt izvajala kot sodelujoča partnerica v konzorciju z vodilno partnerico Avstrijo in bo prevzela vodenje prve komponente. Cilji bodo tako krepitev zmogljivosti ustreznih ustanov za boj proti vsem oblikam trgovine z ljudmi, izboljšanje organizacijske zmogljivosti kriminalistične policije s specializacijo preiskovalcev na lokalni in regionalni ravni na področju trgovine z ljudmi v skladu z najboljšimi praksami EU in učinkovito usklajevanje z drugimi ustreznimi ustanovami (Center za zaščito žrtev trgovine z ljudmi, tožilstvo …).

Projekt je bil prijavljen v okviru razpisov Evropske komisije, trajal bo 24 mesecev, sredstva pa bodo zagotovljena iz proračuna EU.

 

Na vladnem odboru za gospodarstvo pa je danes vlada z dokončno obravnavo v okviru programa Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč ter podprograma Vplačevanje kapitala in rezerv pri Ministrstvu za finance odprla proračunsko postavko Obveznosti do mednarodnih finančnih ustanov.

Sredstva v višini 34.799.990 evrov se bodo zagotovila s prerazporeditvijo pravic porabe iz proračunske postavke Posojila Enotnemu skladu za reševanje, z ukrepa Premostitveno posojilo skladu za reševanje, odprtem pri Ministrstvu za finance.

Države članice območja evra so se konec leta 2010 odločile vzpostaviti stalni mehanizem za zaščito finančne stabilnosti območja evra, tj. Evropski mehanizem za stabilnost (European Stability Mechanism - ESM). ESM je ustanovljen kot mednarodna organizacija, katere članice so države članice območja evra, s poslanstvom zagotoviti finančno stabilnost območja evra z zagotavljanjem finančne pomoči državam članicam. Državni zbor je Zakon o ratifikaciji pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost potrdil 19. aprila 2012. Pogodba o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost je sklenjena s Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško Republiko in Republiko Finsko. Temelji na ključu, po katerem nacionalne centralne banke članic ESM vpisujejo kapital ECB v skladu s členom 29 Protokola (št. 4) o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. Slovenija se je s pogodbo zavezala da bo do 31. decembra 2018 vplačala znesek, ki je po sedanjem ključu določen v višini 34.799.990 evrov. 


Časovno obdobje

Potrdi