Spletno mesto vlada.si je 1. julija 2019 postalo del Osrednjega spletnega mesta državne uprave GOV.SI.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

26.6.19

Odločitve vlade z današnjih sej vladnih odborov

Na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada RS sprejela mnenje o predlogu zakona o spremembah Zakona o lekarniški dejavnosti. Vlada ne podpira predloga novele zakona o lekarniški dejavnosti in meni, da je sedanja ureditev primerna, saj sledi evropskemu zakonodajnemu in strokovno urejenemu sistemu. Sprejeto mnenje vlade temelji na podanih razlogih, ugotovitvah in obrazložitvah stroke ter na predvidenih posledicah, ki bi za lekarniško dejavnost in preskrbljenost pacientov z zdravili lahko nastale, če Zakon o zdravniški dejavnosti (ZLD-1) ne bi vseboval: 1) prepovedi deregulacije lekarniške dejavnosti, 2) omejitve pri upravičenosti do izdelovanja galenskih zdravil in 3) prepovedi vertikalnega povezovanja med izvajalci lekarniške dejavnosti in proizvajalci zdravil.

   

Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti in se opravlja kot javna služba. Glavni cilj take ureditve je zagotavljanje trajne in nemotene preskrbe prebivalstva in izvajalcev zdravstvene dejavnosti z zdravili in farmacevtska obravnava pacientov. Gre za posebno vrsto dejavnosti zagotavljanja kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe pacientom in zdravstvenim delavcem v zdravstvu, katerih osnovni namen ni pridobivanje dobička. 

  

V lekarniški dejavnosti so pomembni zdravje in varnost ljudi ter dostopnost prebivalstva do vseh zdravil. Iz navedenega sledi, da nas pri preskrbi z zdravili ne more voditi gospodarski interes, zato je temu sledil tudi ZLD-1. 

Ob pripravi ZLD-1 je zakonodajalec proučil ureditev v drugih državah v Evropski uniji (EU) in ugotovil, da večina držav članic EU, ki so deregulirale lekarniško dejavnost in jo s tem prepustile zakonitostim prostega trga, ocenjuje, da je bila navedena odločitev neprimerna glede na naravo dejavnosti, zato so pristopile k ponovni regulaciji dejavnosti. 

Lekarniško dejavnost v skladu z ZLD-1 opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebniki. Javni lekarniški zavodi lahko organizirajo tudi galenski in analizni laboratorij za izdelavo in preizkušanje galenskih izdelkov. ZLD-1 je opredelil izdelovanje galenskih zdravil kot del javne službe, saj opravljanje lekarniške dejavnosti ni dovoljeno zasebnim subjektom brez koncesije.

  

V zvezi z upravičenostjo do izdelovanja galenskih zdravil stroka ugotavlja, da imajo vsi izdelovalci galenskih zdravil enake pogoje za izdelavo galenskih zdravil in s tem enakopraven položaj, ne morejo pa se primerjati s proizvajalci industrijskih zdravil, ker ne gre za istovrstne izdelke. Zdravila, ki bi morala slediti strogim zahtevam zakonodaje s področja zdravil, se ne morejo izdelovati in predstavljati kot galenska zdravila in se s tem izogniti vsem predpisom, kar neposredno lahko ogroža javno zdravje.

  

Zaradi bistveno omejene regulacije in nadzora je tveganje za javno zdravje pri galenskih zdravilih večje kot pri industrijsko izdelanih zdravilih, zato so omejitve utemeljene z javnozdravstvenimi razlogi. Omejitve se nanašajo na izdelane količine in na izključitveni element prisotnosti industrijsko izdelanega zdravila. 

Zdravila, ki bi bila na trgu kot galenska zdravila in ne kot industrijsko proizvedena zdravila, ne bi imela  dovoljenja za promet z zdravilom, torej ne bi imela neodvisno preverjene kakovosti, varnosti in učinkovitosti, zaradi česar bi po mnenju stroke bila varnost za paciente manjša, kar bi pomenilo večje tveganje za javno zdravje. Prav zaradi pomembnosti opredelitve galenskih zdravil, ki jo urejata oba sistemska zakona, tako Zakon o zdravilih kot Zakon o lekarniški dejavnosti. 

  

Prepoved vertikalnega povezovanja temelji na dosledni ločitvi nabavne in ponudbene strani v distribucijski verigi zdravil na ravni prometa z zdravili na debelo.

Stroka navaja primere iz posameznih držav (Estonija, Madžarska, Poljska), kjer so vertikalne povezave omogočili in dovolili nedefinirano lastniško strukturo, kar bi lahko nakazovalo, da se v teh državah na podlagi lastnih izkušenj ponovno vračajo v regulacijo lekarniške dejavnosti, ki omogoča kakovosten dostop do zdravil v lekarnah in temelji na skrbi za zdravje posameznika ter varovanju javnega zdravja. 

Z omejitvijo vertikalnih povezav, ki so opredeljene v ZLD-1, smo sledili namenu regulacije dejavnosti, saj so zdravila blago posebnega pomena, zato je tudi sodišče  Evropske unije že razsodilo, da lekarništvo ni navadna trgovina z blagom, zato zakonodajalec v državi članici lahko uvaja omejitve, če presodi, da se s tem povečuje kakovost lekarništva. Zagotavljanje in dostopnost do kakovostnih, varnih, učinkovitih in preskušenih zdravil brez ekonomskih vplivov na strokovne odločitve farmacevtov je najpomembnejše poslanstvo lekarništva, ki sledi interesom varovanja javnega zdravja.

  

Zakonodajalec je ocenil (pri tem pa upošteval tudi prakso nekaterih evropskih držav), da je absolutna prepoved vertikalnih povezav, tudi glede na specifiko na slovenskem trgu, nujno potrebna in ustrezna.

  

  

Na odboru je vlada obravnavala letni program dela Rdečega križa Slovenije – Zveze združenj s finančnim načrtom za leto 2019 in ga sprejela v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil Rdečega križa Slovenije.

Naloge in programe, ki predstavljajo izvajanje javnih pooblastil Rdečega križa Slovenije, sofinancirajo pristojna ministrstva v skladu s sredstvi, zagotovljenimi v proračunu 2019, in sprejetimi finančnimi načrti.

Gradivo obsega program del, ki jih opravlja Rdeči križ Slovenije kot javna pooblastila na področju krvodajalstva, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, poizvedovalne službe in mednarodne dejavnosti. Ta del programa sprejema Vlada Republike Slovenije v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije. Preostali del programa obsega v letu 2019 načrtovane dejavnosti na področju splošno humanitarnih programov in prostovoljstva ter informativno promocijske dejavnosti. 

  

Člani vladnega odbora za gospodarstvo so v dokončni obravnavi sprejeli sklep, da vlada v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2019-2022 proračuna Republike Slovenije, uvrsti 20 novih in spremeni 5 obstoječih projektov. Občine so tako upravičene do dodatnih sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje investicij v lokalno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb ter interesov prebivalcev občin, vključenih v načrte razvojnih programov občinskih proračunov.

V veljavni načrt razvojnih programov na novo uvršča 20 projektov, pri 5 projektih pa se spremeni finančna konstrukcija projekta ali datum zaključka projekta. Novi projekti, ki so vključeni v načrt razvojnih programov obsegajo novogradnjo zdravstvenega doma, prizidek osnovne šole, izgradnjo vrtca, gradnja športnega centra, izdelavo montažnega križišča, rekonstrukcijo ali ureditev cest v različnih občinah, obnovo vodovoda, kanalizacijo, sanacijo strojnice na bazenu in bazenske školjke ter poslovilno vežico. 

Skupni znesek financiranja za tekoče leto bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bremenil v višini 7,216.181,52 evrov.

Vsi projekti, za katere se predlaga uvrstitev v veljavni načrt razvojni programov, so bili predlagani s strani posameznih občin in preverjeni na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v skladu z ustreznimi pravnimi podlagami.

  


Časovno obdobje

Potrdi