Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

19.1.18

Odločitve z 225. dopisne seje Vlade RS

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka ter imenovala v.d. direktorice Kozjanskega parka ter direktorja Zavoda RS za varstvo narave.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z monitoringom pojavljanja bobrov in stanja bobrišč v Sloveniji 

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z monitoringom pojavljanja bobrov in stanja bobrišč v Sloveniji.

 

Številčnost in prostorsko širjenje bobrov spremlja Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) v okviru redne dejavnosti od začetka ponovnega pojavljanja bobrov v Sloveniji s terenskimi pregledi ključnih območjih (na primer Radulja, Temenica, zgornja Krka, Dobličica, Drava in Mura) ter zbiranjem podatkov o opažanju, konfliktih, lokacijah bobrišč in pojavov škode. Prijavljene škodne primere vodi Agencija RS za okolje. 

Sistematični monitoring za bobra ni vzpostavljen. 

 

Leta 2003 je dr. Boris Kryštufek pripravil pregled stanja bobra v Sloveniji. Ugotovil je zanesljivo pojavljanje ob Radulji in Krki ter Dobličici. Na prvem območju naj bi živelo 4 do 6 bobrov, na Dobličici pa en par. 

Na podlagi zbranih podatkov v letu 2015 je ocenjeno, da je bilo v tem letu v Sloveniji najmanj 60 družin, ocena populacije pa je bila najmanj od 300 do 400 osebkov.

 

Leta 2017 so študenti z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani izvedli natančnejši popis v porečju Krke.  Po popisanih skupno 56 bobriščih so ocenili, da je v letu 2017 celotna populacija na reki Krki s pritoki štela 168 - 392 osebkov (povezava na članek - http://web.bf.uni-lj.si/bi/NATURA-SLOVENIAE/pdf/NatSlo_19_2_3.pdf  ). Trend številčnosti populacije bobrov je glede na izhodiščno stanje leta 2003 hitro naraščajoč, povečalo se je tudi območje razširjenosti. 

 

Monitoringi za zavarovane vrste se izvajajo po protokolih in programih v okviru, ki ga omogočajo sprejeta proračunska sredstva. Za bobra v naslednjih letih ob enakem obsegu financiranje ni predviden monitoring, ampak nadaljevanje spremljanja številčnosti in prostorske razporeditve v okviru redne dejavnosti ZRSVN. 

 

VIR:MOP



Razrešitev in imenovanje direktorja Javnega zavoda Kozjanski park ter imenovanje direktorja Zavoda RS za varstvo narave

 

Vlada je izdala odločbo, s katero se s položaja direktorja Javnega zavoda Kozjanski park (JZKP) z dnem 21. 1. 2018 razreši mag. Tea Hrvoja Oršaniča in odločbo o imenovanju Valerije Slemenšek za vršilko dolžnosti direktorja JZKP z dnem 22. 1. 2018, do imenovanja direktorja JZKP, vendar najdlje za eno leto, tj do 21. 1. 2019.

 

Vlada je z odločbo 24. 12. 2014 mag. Tea Hrvoja Oršaniča imenovala za direktorja JZKP z dnem 3. 1. 2015 za mandatno dobo štirih let. Imenovani je v skladu z Zakonom o zavodih podal odstopno izjavo z mesta direktorja z dnem 21. 1. 2018, ker je bil na razpisu izbran za delovno mesto direktorja Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN).

 

Vlada je tako izdala tudi odločbo, s katero je mag. Tea Hrvoja Oršaniča imenovala za direktorja ZRSVN, za dobo štirih let, od 22. 1. 2018 do 21. 1. 2022, z možnostjo ponovnega imenovanja.                                                                                                                                                                                            

 

Ministrstvo za okolje in prostor je 19. 10. 2017 objavilo prosto delovno mesto direktor ZRSVN, saj sedanjemu direktorju ZRSVN dr. Dariju Krajčiču mandat poteče 21. 1. 2018. Na javno objavo prostega delovnega mesta so pravočasno prispele 3 formalno popolne vloge. Ministrica za okolje in prostor je po pregledu vlog ter vizij razvoja in delovanja ZRSVN odločila, da je najprimernejši kandidat mag. Teo Hrvoje Oršanič. V skladu s Statutom ZRSVN je ministrica pozvala Svet ZRSVN, da poda mnenje o predlaganem kandidatu. Svet ZRSVN je soglasno podal pozitivno mnenje k imenovanju.

 

Mag. Teo Hrvoje Oršanič je končal študij gozdarstva, leta 2005 pa še podiplomski študij na Biotehniški fakulteti in pridobil naziv magister znanosti s področja varstva narave dediščine. Ima 33 let delovne dobe, 10 let delovnih izkušenj je pridobil v gospodarstvu in 23 let v javnem sektorju, od tega 15 let na vodstvenih delovnih mestih.


Časovno obdobje

Potrdi