Skoči na vsebino »

Sporočilo za javnost

9.2.18

Odločitve z 231. dopisne seje vlade

Vlada sprejela odgovor na stavkovne zahteve v zvezi z upokojevanjem

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela odgovor na stavkovne zahteve v zvezi z upokojevanjem in obveznim dodatnim pokojninskim zavarovanjem. 

 

Vlada Republike Slovenije je na 164. redni seji dne 18. 1. 2018 naložila Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje, Ministrstvom za finance, Ministrstvom za notranje zadeve in Ministrstvom za obrambo pripravi predlog odgovora na stavkovne zahteve v zvezi z upokojevanjem in obveznim dodatnim pokojninskim zavarovanjem (stavkovna zahteva Policijskega sindikata Slovenije, Sindikata policistov Slovenije, Sindikata delavcev državnih organov Slovenije in Sindikata carinikov Slovenije) in ga predloži v sprejem Vladi Republike Slovenije. 

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da so zaposleni v Slovenski policiji, ki so izpostavljeni posebnim pogojem dela, upravičeni do poklicnega zavarovanja (obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, pred tem zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem), na podlagi katerega pridobijo pravico do poklicne pokojnine. Pri poklicni upokojitvi gre dejansko za predčasno upokojitev v primerjavi z vsemi ostalimi zavarovanci obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 

Ob poklicnem zavarovanju, so zaposleni v Slovenski policiji, še naprej upravičeni do pridobitve starostne pokojnine po posebnih predpisih, kjer so pogoji za uveljavitev precej ugodnejši v primerjavi s splošnimi pogoji za uveljavitev in odmero starostne pokojnine za vse ostale zavarovance obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 

Policisti so tako v slovenskem pokojninskem sistemu obravnavani ugodnejše v primerjavi z ostalimi zavarovanci pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

S predlogom sindikatov, da bi se različnim skupinam policistom priznala različna dodana doba in bila določena različno visoka prispevna stopnja za poklicno zavarovanje, se Vlada ne strinja, saj bi v tem primeru, upoštevaje število policistov vključenih v poklicno zavarovanje ter posledične zahteve preostalih primerljivih poklicev (vojska, pravosodni policisti, gasilci…) prišlo do prenehanja enotnega sistema poklicnega zavarovanja. 

Že sedaj za policiste pri upokojevanju veljajo določene posebnosti (poklicna upokojitev, starostna upokojitev po posebnih predpisih) v primerjavi z vsemi ostalimi zavarovanci obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in tako bodo obravnavani tudi v prihodnje, saj bodo upoštevani njihovi posebni pogoji za upokojitev. 

V zvezi z zahtevo za ureditev prispevne stopnje za poklicno upokojevanje za vsako dodano dobo vlada pojasnjuje, da se prispevno stopnjo za poklicno zavarovanje v skladno s četrtim odstavkom 200. člena ZPIZ-2 določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev. 

S 1. 1. 2014 je bila uvedena enotna prispevna stopnja za vsa delovna mesta v višini 9,25 % osnove za poklicno zavarovanje. Z zadnjimi spremembami pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja se s 1. 1. 2017 ohranja enotno prispevno stopnjo za vse zavarovance Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini 9,25 % od osnove za plačilo prispevkov. V skladu s prvim odstavkom 18. člena pokojninskega načrta ter v povezavi s prvim in drugim odstavkom 74. člena pokojninskega načrta pa za prehodno obdobje od 1. 1. 2018 do 30. 6. 2019 spremenjena stopnja prispevkov za poklicno zavarovanje znaša 8%; izjemo predstavlja prispevna stopnja za zavarovance, ki se jim do 31. 12.  2000 ni štela zavarovalna doba s povečanjem, in sicer:- na delovnem mestu iz 1. in 2. skupine: 8,2%,- na delovnem mestu iz 3. skupine: 8,4%,- na delovnem mestu iz 4. in 5. skupine: 8.8%. 

Ob sprejemu zadnjih sprememb pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja je v okviru Odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja potekala razprava v smeri diferenciacije prispevnih stopenj po posameznih skupinah delovnih mest. Po protestih sindikatov v začetku letošnjega leta so bili namreč pripravljeni izračuni upravljavca Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so pokazali manjši primanjkljaj sredstev za zavarovance vključene le v poklicno zavarovanje in so v 4. ali 5. skupini delovnih mest poklicnega zavarovanja (najtežja delovna mesta). Tako je bilo z zadnjimi spremembami pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja za zavarovance, ki so bili vključeni samo v poklicno zavarovanje, za prehodno obdobje določena višja prispevna stopnja poklicnega zavarovanja glede na skupino delovnega mesta.  

V drugem odstavku 202. člena ZPIZ-2 je določena enotna dodana doba za vse zavarovance poklicnega zavarovanja. Dodana doba ostaja nespremenjena že od vzpostavitve obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja z ZPIZ-1 leta 2001. Zavarovancu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje, se k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja, doda četrtina obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje.

Glede na zgoraj navedeno v zvezi z enotno dodano dobo za vse zavarovance poklicnega zavarovanja, je zahteva po ureditvi prispevne stopnje poklicnega zavarovanja za vsako dodano dobo nerazumljiva, saj je z ZPIZ-2 določena le ena dodana doba. Različne prispevne stopnje poklicnega zavarovanja bi bilo možno določiti le ob različnih pravicah, kar pa je sistemski poseg in terja spremembo zakona in usklajevanje med socialnimi partnerji. Vse spremembe zakona do sedaj so bile namreč sprejete v soglasju med vsemi socialnimi partnerji, tudi delodajalci in sindikati.

Vir: MDDSZ

Mnenje Vlade RS o Predlogu Zakona o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve na območju Celjske kotline

 

Vlada RS je sprejela mnenje o Predlogu Zakona o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve na območju Celjske kotline.

 

Vlada se zaveda problematike sanacije degradiranega okolja, pri čemer meni, da je treba k reševanju te problematike na območju celotne Slovenije, torej tudi na območju Celjske kotline, pristopiti sistematično, z jasnimi končnimi cilji, metodologijami in postopki. Vlada podpira zahtevo po sanaciji degradiranih območij, obenem pa nasprotuje sprejemu predlaganega zakona za posamičen primer. Takšen pristop namreč ruši veljavno sistemsko ureditev na področju sanacije degradiranega okolja in jo v pomembnih vidikih poslabšuje, pri čemer ne vsebuje nobenih novih rešitev in seveda tudi ne sistemskih rešitev za bodoče primere reševanja problematike sanacije v preteklosti onesnaženih območij. Zakon je v vrsti predlaganih rešitev tudi neizvršljiv ali pa je izvršljivost povezana z dodatnimi predpisi in ukrepi, ki pa jih zakon ne predvideva. Predlagani zakon vzpostavlja tudi dvojno pravno ureditev tega področja.

 

Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) med drugim ureja problematiko sanacije degradiranega okolja. V skladu z ZVO-1 lahko vlada del okolja ali posamezno območje s predpisom določi kot degradirano okolje, če je na podlagi meril razvrščeno v razred ali stopnjo največje obremenjenosti ali kadar obstaja tveganje, da bo raven onesnaževal presegla eno ali več predpisanih alarmnih vrednosti, in v sodelovanju z občino, na območju katere je degradirano območje, določi program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja ali njegovih delov na tem območju.

 

Na tej navedeni podlagi je vlada že leta 2007 sprejela Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini, leta 2017 pa sedem odlokov o načrtih za kakovost zraka na območjih Mestnih občin Ljubljana, Maribor, Kranj, Murska Sobota, Novo mesto, Celje in na območju Zasavskih občin.

Vir: MOP


Časovno obdobje

Potrdi