V zadnjih dneh se v medijih in na finančnih trgih pojavljajo navedbe, da naj bi Slovenija zaprosila za pomoč iz obstoječih evropskih mehanizmov (EFSF in/ali ESM).

Pojasnjujemo, da Slovenija v tem trenutku nima potrebe, da bi zaprosila za finančno pomoč iz evropskih mehanizmov, niti zaradi kapitalske ustreznosti bank, niti zaradi javnofinančnih razlogov. Kot možna vzroka za zaprosilo za pomoč se po izkušnjah držav članic območja evra kažeta predvsem javnofinančne razmere in razmere v finančnem sektorju. Ne prvi ne drugi vzrok v Sloveniji ne kažeta potrebe po pomoči iz evropskih mehanizmov.

1.     Javnofinančna politika

Vlada je doslej že sprejela številne ukrepe za konsolidacijo javnih financ. S sprejetjem Zakona za uravnoteženje javnih financ in sprejemom rebalansa proračuna za 2012 smo naredili nujen korak k uravnoteženju javnih financ tako v letošnjem letu kot tudi na srednjeročno. Javnofinančni primanjkljaj se v letošnjem letu znižuje s 6,4% BDP konec leta 2011 na 3,6% BDP v 2012 in nadalje pod 3% BDP v prihodnjem letu skladno z zavezami v okviru EU. Začrtana javnofinančna politika je v celoti podprta s sprejetim rebalansom proračuna za 2012, s čimer so tveganja v izvrševanju omejena.

Slovenija prav tako ni izpostavljena tveganju iz naslova refinanciranja, saj sredstva na računih države ob razpoložljivih instrumentih financiranja omogočajo nemoteno izvrševanje proračuna do konca leta tudi v zaostrenih razmerah na finančnih trgih.

2.     Finančni sektor

Država je kot solastnik največje slovenske banke in hkrati v vlogi odgovornega za finančno stabilnost poskrbela, da ima NLB zagotovljeno raven kapitalske ustreznosti v skladu z zahtevami evropskega bančnega organa (EBA). Kapitalska ustreznost banke je bila zagotovljena iz obstoječih sredstev države brez dodatnega zadolževanja, 61 mio EUR v obliki kapitalskega vložka KAD in SOD in 320 mio EUR v obliki hibridnega instrumenta.

NLB je trenutno predmet skrbnega pregleda, ki je prvenstveno namenjen oceni stanja banke za obstoječe lastnike ter potencialne nove vlagatelje. Ne glede na rezultate skrbnega pregleda pa država do konca leta ne pričakuje dodatnih finančnih obremenitev iz naslova kapitalske ustreznosti NLB, niti ni soočena s tveganji iz preostalega dela finančnega sektorja. To pomeni, da trenutno tudi ni specifičnih potreb bančnega sektorja, ki bi narekovale morebitno zaprosilo za pomoč.

Glede na navedeno ministrstvo za finance ponovno poudarja, da Slovenija ne razmišlja, da bi morala zaprositi za pomoč.