Podatki o primanjkljaju in dolgu države so namenjeni preverjanju izpolnjevanja maastrichtskih kriterijev, ki zadevajo primanjkljaj in dolg države. Na osnovi posredovanih podatkov o višini primanjkljaja in dolga posameznih držav članic Evropske unije lahko Evropska komisija sproži postopek ugotavljanja presežnega primanjkljaja, če posamezna država presega referenčne vrednosti, opredeljene v Protokolu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, to je, če primanjkljaj države presega 3% bruto domačega proizvoda in če dolg države presega 60% bruto domačega proizvoda. Pri pripravi poročila za Slovenijo sodelujejo Statistični urad RS, Ministrstvo za finance in Banka Slovenije.

Slovenija je zadnje poročilo o primanjkljaju in dolgu sektorja država pripravila in posredovala Eurostatu in Evropski komisiji v oktobru 2010. Za leto 2010 je po ocenah iz tega poročila stanje dolga sektorja države znašalo 13.559 mio EUR ali 37,9% BDP. Pri tem je treba opozoriti, da podatki iz tega poročila zadevajo institucionalni sektor države in ne širši javni sektor.  Metodologija ESA 95 in uredbe Sveta Evrope ter metodološki priročniki Eurostata, na podlagi katerih se pripravljajo in ocenjujejo podatki o primanjkljaju in dolgu držav po maastrichskih kriterijih, namreč ne zahtevajo, da države članice EU poročajo tudi o primanjkljajih in dolgu širšega javnega sektorja.

Zadnji podatki o stanju dolga s poroštvom Republike Slovenije so bili objavljeni v decembrski številki Biltena javnih financ. Po stanju na dan 31. 12. 2009 je skupno stanje dolga s poroštvom Republike Slovenije znašalo 4.957,4 mio EUR, na dan 30. 9. 2010 pa je doseglo 5.193,6 mio EUR. Vendar ta dolg s poroštvom države, ki so ga najele institucionalne enote, ki po institucionalni klasifikaciji ne sodijo v okvir sektorja država, ni del dolga sektorja države in ga ne moremo »mešati« v okvir dolga, o katerem poročamo Evropski komisiji o stanju dolga po Maastrichskih kriterijih.