Sporočilo za javnost

14.4.14

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela na dopisni seji, 14. aprila 2014


Vlada izdala Uredbo o spremembah Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente


Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji izdala Uredbo o spremembah Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente.

 


Z uredbo se spreminja trošarina:
- za bencina s 514,16 € na 524,52 € / 1000 litrov,
- za plinsko olje za pogon s 405,12 € na 422,77 € / 1000 litrov,
- za plinsko olje za ogrevanje z 102,65 € na 104,89 € / 1000 litrov,
- za utekočinjen naftni plin za pogon s 125,00 € na 127,50 € / 1000 kg,
- za zemeljski plin za pogon s 0,0180 € na 0,0184 € / kubični meter in
- za zemeljski plin za ogrevanje s 0,0180 na 0,0184 € / kubični meter.

 


Zaradi spremenjenih trošarin in v skladu z Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, bo prišlo do naslednjih sprememb drobnoprodajnih cen glavnih energentov:
- pri NMB 95 zvišanje z 1,454 €/l na 1,477 €/l oziroma za 0,023 €/liter;
- pri NMB 98 zvišanje z 1,484 €/l na 1,504 €/l oziroma za 0,020 €/liter;
- pri D-2 zvišanje z 1,345 €/l na 1,366 €/l oziroma za 0,021 €/liter in
- pri KOEL zvišanje z 1,002 €/l na 1,003 €/l oziroma za 0,001 €/liter.

 


Vir: MF

 

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji razporedila sredstva splošne proračunske rezervacije.


V Državnem zboru je bil 2. 4. 2014 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (ZPZRTH-D). S slednjim se je obseg sredstev, namenjenih izvajanju zakonskih nalog, za leto 2014 povečal za 4.000.000,00 EUR. Ker gre za novo zakonsko obveznost, ki ob pripravi predloga proračuna za leto 2014 še ni bila znana, se predlaga razporeditev sredstev splošne proračunske rezervacije v navedeni višini in s tem povečanje pravic porabe pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

 


Vir: MF

 

 

Mnenje Vlade RS o pobudi društva izbrisanih za oceno ustavnosti zakona o odškodninski shemi

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela mnenje o pobudi Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije – združenja za človekove pravice za oceno ustavnosti Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP). Društvo meni, da je omenjeni zakon neskladen z Ustavo Republike Slovenije in sodbo Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 26. junija 2012, izdano v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, medtem ko vlada meni, da neskladja ni.

 


Pobudnik navaja, da sta bila z določitvijo višine denarne odškodnine oziroma z omejitvijo višine denarne odškodnine v ZPŠOIRSP kršena 26. in 15. člen Ustave Republike Slovenije, vlada pa je v svojem mnenju zapisala, da je namen ZPŠOIRSP omogočiti upravičencem hitro in učinkovito doseganje pravičnega zadoščenja za škodo, ki so jo utrpeli zaradi izbrisa. Zato ZPŠOIRSP določa, da lahko upravičenci uveljavljajo denarno odškodnino tudi v upravnem postopku. V upravnem postopku se denarna odškodnina določi glede na obdobje izbrisa, brez ugotavljanja vzročne zveze med protipravnim ravnanjem (izbrisom) in nastalo škodo. Za vsak zaključen mesec izbrisa je oškodovani upravičen do 50 evrov denarne odškodnine. Pri določitvi mesečne višine denarne odškodnine smo upoštevali, da ima upravičenec poleg denarne odškodnine, ki se odmeri v upravnem postopku, možnost uveljavljati tudi denarno odškodnino v sodnem postopku in da je poleg denarne odškodnine upravičen tudi do drugih oblik pravičnega zadoščenja. Pri določanju višine mesečnega zneska odškodnine pa je bilo treba upoštevati tudi finančno stanje Republike Slovenije.


Glede omejevanja višine denarne odškodnine v sodnem postopku smo pojasnili, da je bilo v skladu s 3. odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije upoštevano načelo sorazmernosti (t.i. test sorazmernosti). Glede na finančno stanje Republike Slovenije v primeru dodatnih izplačil država ne bo mogla poravnati drugih, z zakoni določenih obveznosti. Izplačevanje popolnih odškodnin z zamudnimi obrestmi bi pomenilo nevzdržno obremenitev sistema javnega financiranja in nevzdržno finančno obremenitev države, s tem pa bi bilo ogroženo izvajanje siceršnjih funkcij države.

 


Društvo prav tako navaja, da ZPŠOIRSP ne sledi Ustavi Republike Slovenije in sodbi Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 26. junija 2012, izdani v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, ker ne loči odškodnine za materialno in nematerialno škodo. Vlada pojasnjuje, da ZPŠOIRSP uvaja v pravni sistem kot specialni zakon, glede na Obligacijski zakonik, pri uveljavljanju denarne odškodnine v upravnem postopku novo obliko pravno priznane škode, in sicer škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Posledično so različna merila za določitev denarne odškodnine, ki odstopajo od splošnih načel odškodninskega prava, gre za t.i. sui generis "upravno odškodnino".

 


Kar zadeva dedovanje, vlada pojasnjuje, da je škoda zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva nova oblika pravno priznane škode, zato ZPŠOIRSP kot specialni predpis, glede na Obligacijski zakonik, posebej ureja vprašanje dedovanja in ravnanja z odškodninskim zahtevkom v upravnem postopku.

 


Na očitek o protiustavnosti ZPŠOIRSP, ker omejuje krog upravičencev in od pravice do odškodnine izključuje večino izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva, vlada pojasnjuje, da so poleg izbrisanih, ki so po izbrisu pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije, do povračila škode upravičeni tudi izbrisani, ki so si v Republiki Sloveniji poskušali urediti status, pa je bila njihova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v slovensko državljanstvo zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen. Pri opredeljevanju upravičencev smo sledili odločitvi Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice, ko je presojal, kateri od pritožnikov so žrtve zatrjevanih kršitev in jim sam prisodil odškodnino. Pomembna je njegova odločitev, da so pritožbe dveh pritožnikov, ki od izbrisa na noben način nista izrazila želje prebivati v Republiki Sloveniji, saj nikoli nista zaprosila za izdajo dovoljenja za prebivanje, neutemeljene, ker nista izkazala zadostnega interesa za svoj položaj in izčrpala vseh notranjih pravnih sredstev. Zato jima ni prisodil odškodnine.

 


Po pobudnikovem mnenju je ZPŠOIRSP protiustaven tudi zato, ker med upravičenci do povračila škode niso vključeni otroci izbrisanih. Vlada je pojasnila, da otroci izbrisanih, ki sami niso bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ne spadajo med upravičence, medtem ko so otroci izbrisanih, ki so bili tudi sami izbrisani, po ZPŠOIRSP upravičenci do povračila škode. ZPŠOIRSP namreč ureja povračilo škode, ki je državljanom drugih republik nekdanje SFRJ nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Otrokov starš, ki sodi med upravičence, pa bo lahko v sodnem postopku uveljavljal denarno odškodnino tudi za škodo, ki jo je utrpel, ker tudi otrok v Republiki Sloveniji ni imel urejenega statusa. 

 


V mnenju vlade so pojasnjene tudi določene ugotovitve Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice iz sodbe, izdane 12. marca 2014, v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji: ugotovitev, da so zneski odškodnine stvar presoje tožene države, da je glede na izjemne okoliščine primera rešitev o določitvi pavšalnega zneska odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo primerna in da lahko država sama izbere sredstva, s katerimi bo izvršila sodbo ESČP.   

 


Vlada RS je mnenje posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije in Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

 

 

Vir: MNZ

 

 

Mnenje Vlade RS o pobudi za oceno ustavnosti Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS

 


Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela mnenje o pobudi Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije – združenja za človekove pravice za oceno ustavnosti Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD).

 


Društvo je predlagalo, naj Ustavno sodišče presodi, da je ZUSDDD v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, ker ne odpravlja kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, do katerih je prišlo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ker ne ureja vprašanja odškodnin in zaradi pravne praznine, ker za določene izbrisane poprave kršitev ne ureja. Za neskladne z Ustavo Republike Slovenije ocenjuje tudi posamezne določbe ZUSDDD.

 


Vlada RS je sprejela mnenje, da ZUSDDD in njegove posamezne, izpodbijane določbe, niso v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Pri tem je pojasnila, da je ZUSDDD namenjen urejanju pravnega statusa osebam, ki so bile na dan 25.6.1991 državljani drugih republik nekdanje SFRJ, med njimi tudi osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Namen ZUSDDD je v drugačnem, olajšanem urejanju statusa za državljane drugih republik nekdanje skupne države SFRJ, kot pa velja ureditev po Zakonu o tujcih za ostale tujce. ZUSDDD zato drugih pravic ali odškodnin ne ureja.

 


Zaradi izvršitve odločbe Ustavnega sodišča je bil že sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD-B), ki je začel veljati 24. 7. 2010 in je odpravil ugotovljene protiustavnosti. Vsebino ZUSDDD-B je že presojalo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, in sicer v odločbi št. U-II-1/10-19 z dne 10.6.2010, s katero je odločilo o nedopustnosti zahtevanega referenduma. Presodilo je, da ZUSDDD-B na ustavno skladen način odpravlja v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02 z dne 3.4.2003 ugotovljene protiustavnosti in da tudi ostala vprašanja upravičeno ureja, saj so z odpravo protiustavnosti neločljivo povezana. Ocenilo je tudi, da bo na podlagi ZUSDDD-B mogoče dokončno urediti pravni položaj tistih državljanov drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, če statusa še nimajo urejenega. Po presoji Ustavnega sodišča, ki jo je podalo v odločbi št. U-II-1/10, tudi zakonska rešitev, ki se nanaša na pogoj dejanskega življenja, na ustavno skladen način odpravlja predhodno ugotovljene protiustavnosti. Z ZUSDDD-B so bila namreč določena merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, katere odsotnosti iz države pogoja dejanskega življenja ne prekinejo, in obdobje dopustne odsotnosti.

 


V pobudi za oceno ustavnosti je navedeno tudi, da obstaja pravna praznina, oz. da je ZUSDDD v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, ker večini izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva, ki nimajo želje ali možnosti vrniti se v Republiko Slovenijo, ne priznava in popravlja kršitev, ki jim je bila povzročena z nezakonitim izbrisom, na način, da bi lahko v upravnem postopku dosegli uradno ugotovitev in priznanje, da so bili nezakonito izbrisani. Glede posebnega upravnega postopka, v katerem bi se ugotovila nezakonitost izbrisa, vlada pojasnjuje, da se je do izbrisa iz registra stalnega prebivalstva opredelilo in ga kot nezakonitega ocenilo že Ustavno sodišče, zato poseben ugotovitveni postopek, v katerem bi se ugotovilo, da je bil posameznik nezakonito izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, ni potreben. O prijavah in odjavah oziroma prenehanjih prijave prebivališča na območju Republike Slovenije pa se v skladu z Zakonom o prijavi prebivališča podatki vodijo v uradni evidenci, to je v registru stalnega prebivalstva. O podatkih iz registra stalnega prebivalstva pa se v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku posamezniku na prošnjo izda potrdilo, med drugim tudi potrdilo o prenehanju prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ko so za posameznika (državljana druge republike nekdanje SFRJ) začele veljati določbe Zakona o tujcih. 

 


Vlada je mnenje posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije in Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

 


Vir: MNZ