Sporočilo za javnost

1.8.14

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je vlada sprejela na dopisni seji, 1. avgusta 2014


Vlada izdala Uredbo o spremembah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju


Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju  ter jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Zadnja sprememba Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju je vzpostavila obračun in vplačilo premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz neto plače in ne iz bruto plače, kar pomeni, da so se dajatve ob vsakokratnem izplačilu plače obračunale od zmanjšane osnove za znesek premije. Uredba, ki je vzpostavila vplačilo premije od neto plače je pričela veljati 12.7.2014. Časovne omejitve so povzročile, da se v praksi izvajanje te uredbe z navedenim datumom ne da izvesti. 


S predlogom spremembe uredbe se vzpostavlja prehodno obdobje do 31.12.2014, ki izvajalcem kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in delodajalcem (proračunskim uporabnikom) omogoča vzpostavitev pravilnega obračuna in vplačila premij.


V skladu s tretjim odstavkom 3. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa, da se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami izhaja, da v javnem sektorju ni mogoče skleniti dogovora, s katerim bi se javni uslužbenec odpovedal delu bruto plače. Navedeno pomeni, da vplačila premij na račun zmanjšanja bruto plače javnega uslužbenca v javnem sektorju niso mogoča. Prav tako po 241. in 242. členu ZPIZ-2 kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje v javnem sektorju ni mogoče. Pogoj za kolektivno zavarovanje je, da vplačilo premije v celoti ali delno bremeni proračunskega uporabnika. Proračunski uporabniki premije ne morejo vplačati iz javnih sredstev, iz sredstev iz naslova tržne dejavnosti in drugih nejavnih sredstev.


Zaradi navedenega se vzpostavlja prehodno obdobje za vzpostavitev pravilnega stanja glede vplačila premije v javnem sektorju.

 


Vir: MNZ

 

Vlada spremenila Načrt razvojnih programov 2014-2017


Vlada RS je sprejela sklep, da se iz evidenčnega projekta »Ukrep 322: Obnova in razvoj vasi«, skladno s prilogo izločita in v veljavni Načrt razvojnih programov 2014-2017 uvrstita nova projekta - »Ureditev infrastrukture Sodarska pot in Nova ulica« ter »Obnova lokalne ceste Ostrožno - Vojnik«, ki sodita v skupino projektov - »Izboljšanje kakovosti življenja«. Prav tako je sklenila, da se iz evidenčnega projekta »PRP 2014-2020«, skladno s prilogo izločita in v veljavni Načrt razvojnih programov 2014-2017 uvrstita nova projekta - »Ukrep svetovanje« in »Tehnična pomoč 2014-2020«. V veljavnem Načrtu razvojnih programov 2014-2017 se skladno s prilogo spremeni projekt - »Odprava posledic škode v kmetijstvu«.

 

V letu 2014 bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na podlagi evropske uredbe in predloga Programa razvoja podeželja 2014-2020, začelo z izplačevanjem sprejetih obveznosti iz naslova izvajanja ukrepov PRP 2014-2020.

 

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč med drugim določa, da se sredstva za izvajanje programa odprave posledic  škode v kmetijstvu v proračunskem letu, v katerem se za odpravo škode v kmetijstvu ne zagotavljajo sredstva proračunske rezerve skladno s tem zakonom, zagotovijo v okviru finančnih načrtov ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za izplačilo obveznosti po Programu odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2012, bo MKO prerazporedil sredstva iz proračunskih postavk – Program podpor za prestrukturiranje kmetijstva in – Ukrepi za stabilizacijo. Zaradi navedenih prerazporeditev je potrebna sprememba izhodiščne vrednosti projekta -  Odprava posledic škode v kmetijstvu.

 

 

Vir: MKO

 


Uvrstitev projektov »Parkiraj in pelji se« v veljavni Načrt razvojnih programov 2014–2017


Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog za uvrstitev štirih projektov v veljavni Načrt razvojnih programov. V veljavni Načrt razvojnih programov 2014-2017 se na podlagi javnega razpisa »Parkiraj in pelji se« iz naslova dodatnih pravic porabe uvrstijo projekti, ki izhajajo iz projekta »EP-Javni potniški promet-KS-07-13«:
- Parkirišče P+R Dolgi most,
- Središče P+R Barje – prva faza,
- Izgradnja parkirišča P+R v Zagorju ob Savi,
- Parkirišče ob glavni avtobusni postaji Koper.

 

Predmet javnega razpisa je dodelitev evropskih sredstev Kohezijskega sklada za naložbe v izgradnjo P+R (parkiraj in pelji se) parkirišč, ki so del razvoja javnega potniškega prometa in javnega prevoza v slovenskih mestih ter so smiselno uvrščeni v prostor z vidika potreb po prevozu potnikov. P+R sistem parkirišč mora biti urejen na način, da parkirišče zagotavlja navezavo na uporabo javnega potniškega prometa.


Namen razpisa je vzpostavitev učinkovitega sistema javnega potniškega prometa in spodbujanje njegove uporabe tudi z izgradnjo območij »parkiraj in pelji se« na prestopnih točkah osebni avto - javni prevoz. Cilj je zmanjšati potrebo po rabi osebnega vozila, skrajšati dolžine poti, opravljene z osebnimi vozili, zmanjšati število vozil v mestnih središčih ter optimizirati stroške prevozov in s tem pospešiti razvoj javnega potniškega prometa.


Z navedenim se bo prebivalcem ponudila možnost za prestopanje iz osebnih vozil na trajnostno naravnane, energetsko učinkovite in čistejše oblike prevoza. Tako se lahko tudi bistveno poveča atraktivnost urbanih območij, zmanjša število osebnih vozil, ki obremenjujejo ulice in ceste ter z zmanjšanjem izpustov in hrupa dvigne kvaliteta bivanja.

 


Vir: MzIP

 


Uvrstitev projekta »Vzpostavitev optične povezljivosti za zavode s področij izobraževanja in raziskovanja-IR optika« v načrt razvojnih programov

 

Vlada  Republike slovenije je na današnji dopisni seji uvrstila projekt »Vzpostavitev optične povezljivosti za zavode s področij izobraževanja in raziskovanja-IR optika« v veljavni Načrt razvojnih programov 2014 - 2017.

 

Projekt predvideva vzpostavitev optične povezljivosti za zavode s področja raziskovanja in izobraževanja. Predmet neposredne potrditve operacije je vzpostavitev optične povezljivosti za organizacije s področja izobraževanja in raziskovanja do ene skupne ali več  skupnih priklopnih točk s povezavo v Slovensko akademsko in izobraževalno omrežje – Arnes. Tako vzpostavljene optične povezave bodo omogočile ultra hitre (večgigabitne) povezave organizacij v skupno zaprto omrežje Arnes, kar pomeni zmogljivo, dolgoročno stabilno in trajno komunikacijsko rešitev.

 

V okviru operacije bo izvedeno javno naročilo za nakup optičnih vlaken od izbranih organizacij v krajih, ki se zaradi pomembnosti raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, glede na postavljena merila, uvrstijo v upravičene do optičnih povezav projekta IR optika. Lastnik infrastrukture bo država. Kupuje se infrastruktura za organizacije v določenih krajih. Poleg tega bo izvedeno tudi naročilo ustrezne aktivne opreme, ki jo organizacije potrebujejo za povezavo v slovensko izobraževalno in raziskovalno optično omrežje.

 

Načrtovani upravičeni stroški projekta, v tekočih cenah, so ocenjeni na  14.700.000,00 EUR. Ciljna populacija za zagotovitev širokopasovnih povezav preko optičnih vodov je 50 krajev  s pomembnimi organizacijami s področja izobraževanja in raziskovanja, 647 organizacij v teh krajih in 118.096 raziskovalcev, učiteljev, študentov, dijakov in učencev.

 


Vir: MIZŠ

 

Vlada imenovala svetovalko izvršnega direktorja v konstituenčni pisarni Medameriške razvojne banke (IDB)


Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji na mesto Svetovalca izvršnega direktorja v konstituenčni pisarni Medameriške razvojne banke za obdobje od 1. 9. 2014 do 30. 6. 2016 imenovala Katjo Špur.


Republika Slovenija ima kot članica Medameriške razvojne banke (IDB) pravico in hkrati obveznost, da imenuje predstavnika v določenem časovnem obdobju na mesto svetovalca izvršnega direktorja. V skladu z običajnimi postopki Ministrstvo za finance predlaga kandidata, ki ima sposobnost dela v mednarodnem okolju, projektnega dela in ki ima znanja s področja mednarodnega sodelovanja in mednarodnih odnosov.


Republika Slovenija kot neregionalna država članica IDB v banki deluje v okviru t.i. japonske konstituence, ki poleg Japonske vključuje še Veliko Britanijo, Portugalsko, Hrvaško, Slovenijo in Južno Korejo. Razpoložljiva delovna mesta v konstituenčni pisarni se delijo med države po kapitalskem ključu: Japonska z daleč največjim kapitalskim deležem vedno zaseda mesto izvršnega direktorja, na mestu namestnika izvršnega direktorja se izmenjujeta Japonska in Velika Britanija, ostala mesta (enega višjega svetovalca, dva svetovalca in enega nižjega svetovalca) se delijo med vsemi navedenimi državami. Po kapitalskem ključu Sloveniji vsakih 10 let pripada mesto svetovalca za dve leti, dodatno pa bo od leta 2021 za 3 leta upravičena do mesta nižjega svetovalca. Vse stroške zaposlitev v konstituenčni pisarni nosi IDB.

 

Katja Špur je univerzitetna diplomirana politologinja smeri mednarodnih odnosov. Delovne izkušnje in kompetence na področju mednarodnega sodelovanja in razvoja je pridobila skozi delo in aktivnosti na različnih področjih, med drugim v okviru nevladnih organizacij, kot je Razvojni center EU SALTO. Aktivno je sodelovala pri vzpostavitvi sistema družbenega razvoja držav Jugovzhodne Evrope. Kot svetovalka v Evropskem parlamentu je oblikovala vsebino s področja zunanje politike EU, njene notranje politike in sodelovanja med regijami. Kot v.d. direktorice Direktorata za evropsko kohezijsko politiko na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo  je bila odgovorna za oblikovanje in izvajanje razvojnih politik RS, priprave strateških dokumentov ter usklajevanja  evropske kohezijske politike z nacionalno. Na Ministrstvu za finance sodeluje na področju komunikacije s tujimi investitorji, evropskimi in ameriškimi ter pri pripravi strateških dokumentov, kot sta Nacionalni reformni program in Program stabilnosti. Navedeno dokazuje njeno poznavanje mednarodnih institucij in narave dela, ki jo zahteva mesto svetovalca v Medameriški razvojni banki. Naloga omenjene banke je prav skrb za spodbujanje gospodarske rasti in socialnega razvoja v državah Latinske Amerike in Karibov, spodbujanje razvoja zasebnega sektorja, z namenom zmanjševanja socialnih razlik in revščine v teh državah. Dosedanje delovne izkušnje tako na področju nevladnih organizacij, institucij Evropske unije in vodenja ter priprave razvojnih projektov, ki so osnova kohezijske politike, in formalna izobrazba s področja mednarodnih odnosov, so dobra osnova za njeno delo v IDB.

 


Vir: MF

 


Vlada sprejela opredelitev RS v sodnem postopku v zvezi s predlogom Vrhovnega sodišča za sprejem predhodne odločbe glede določbe člena 90(1) Direktive Sveta 2006/112/ES


Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela Opredelitev Republike Slovenije v sodnem postopku k zadevi Predlog za predhodno odločanje, C-209/14 – NLB Leasing, št. 966467.24 SL in jo posreduje Državnemu pravobranilstvu.


Sodno tajništvo Sodišča Evropske unije (Sodišče) je obvestilo Državno pravobranilstvo o vloženem predlogu za sprejem predhodne odločbe v zadevi C-209/14 – NLB Leasing, ki ga je postavilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije in se nanaša na vprašanje razlage določb Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Direktiva Sveta 2006/112/ES).


Predhodna vprašanja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izvirajo iz upravnega spora, ki teče pred Vrhovnim sodiščem med NLB Leasing in Republiko Slovenijo, v kateri NLB Leasing kot tožeča stranka uveljavlja pravico do popravka obračuna DDV. Osnovno predhodno vprašanje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se nanaša na okoliščine konkretnega primera, in sicer na interpretacijo člena 90(1) Direktive Sveta 2006/112/ES v smislu, ali pomeni vrnitev predmeta leasinga (v konkretnem primeru nepremičnine) zaradi delnega neplačila obveznosti leasingojemalca nazaj v posest leasingodajalca z namenom nadaljnje prodaje in poplačil iz leasing pogodb, že po zapadlosti vseh obrokov leasinga, »preklic naročila, zavrnitev ali celotno ali delno neplačilo« po dobavi v smislu 90. člena Direktive Sveta 2006/112/ES, po kateri se davčna osnova ustrezno zmanjša.


Drugo predhodno vprašanje je povezano z interpretacijo členov 2(1), 14 in 24(1) Direktive Sveta 2006/112/ES v smislu, ali je potrebno določila teh členov razlagati tako, da znesek za odkupni opciji, ki predstavlja bistevni del celotne obveznosti po Pogodbah o finančnem leasingu in ki jih je leasingojemalec plačal leasingodajalcu na način, da je zaradi delnega neplačila obveznosti leasingodajalec odvzel predmet leasinga nazaj v svojo posest, ga prodal tretji osebi in presežek kupnine iz te prodaje izplačal leasingojemalcu, pri čemer je v dokončnem obračunu od presežka kupnine odštel tudi zneske odkupnih opcij, šteje kot plačilo za izpolnitev pogodbe in dobavo blaga kot tako za predmet DDV ali kot plačilo za storitev najema oz. uporabe nepremičnine (in kot tako za predmet DDV po izbiri davčnih zavezancev); ali kot odškodnina za odpoved pogodbe, plačane za odpravo škode, utrpljene zaradi neizpolnitve leasingojemalca, ki nima neposredne zveze s kakršnokoli odplačno storitvijo in kot taka ni predmet DDV.


V konkretnem primeru ne gre za dvakratni obračun DDV od iste dobave, zato v konkretnem primeru načelo davčne nevtralnosti ni bilo kršeno. Namen načela nevtralnosti je namreč davčnemu zavezancu omogočiti, da lahko celotno davčno breme prek odbitka DDV oblikuje tako, da ne pride do kopičenja davčne obveznosti, torej da lahko preko odbitka DDV celotno davčno breme prevali na svojega kupca.


V konkretnem primeru leasingodajalcu ni bila onemogočena pravica do odbitka pri nakupu predmeta leasinga, saj je predmet leasinga uporabil za svojo obdavčeno dejavnost. Poleg tega DDV v konkretnem primeru ni bil obračunan dvakrat za isto dobavo blaga. Prodaja predmeta leasinga pomeni novo transakcijo, čeprav je bila opravljena z namenom realizacije zavarovanja za namen poplačila leasingodajalca. Obveznost obračuna DDV je nastala ločeno po leasing pogodbah, na podlagi katerih si je leasingojemalec tudi odbijal DDV. Pri prodaji predmeta leasinga pa je šlo za ločeno dobavo blaga, v zvezi s katero je zavezanec za plačilo DDV leasingodajalec, ki pa je strošek obračunanega DDV prevalil na leasingojemalca in ni šlo za ponovni obračun DDV po pogodbah o finančnem leasingu. S stališča obračuna DDV bi bila situacija enaka, če bi leasingojemalec najprej plačal vse obroke in nato prodal nepremičnino.


Da v konkretnem primeru ni šlo za prekinitev leasing pogodb in tako ni bilo zadoščeno pogojem za popravek obračunanega DDV v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZDDV-1, je razvidno iz dokončnega obračuna leasinga, ki kaže na dokončno poplačilo leasing pogodb in izpolnitev leasingojemalčevih obveznosti po pogodbah o finančnem leasingu. Kot je razvidno iz končnega obračuna, je leasingodajalec od kupnine za nepremičnine odštel plačani DDV, vse obroke leasinga, vključno z odkupnim obrokom ter obresti in stroške, preostanek kupnine pa nakazal leasingojemalcu. Obveznosti leasingojemalca so bile v konkretnem primeru poravnane preko prodaje predmeta leasinga. Iz končnega obračuna tako izhaja tudi, da je DDV od prodaje leasingodajalec zaračunal leasingojemalcu (odštel ga je od kupnine), iz česar izhaja, da je leasingodajalec predmet leasinga prodal za račun leasingojemalca. Vsa tveganja in koristi od te prodaje so bila na strani leasingojemalca. V primeru, če prejeta kupnina za poplačilo leasingojemalčevih obveznosti ne bi zadoščala, bi moral razliko prav tako poravnati leasingojemalec. V konkretnem primeru pa je znesek prejete kupnine presegel obveznosti leasingojemalca in stroške. Po opravljenem obračunu leasinga je bil preostanek kupnine izplačan lesingojemalcu, kot je določala pogodba o finančnem leasingu. Ker je po poplačilu stroškov in leasingojemalčevih obveznosti do leasingodajalca preostanek kupnine prejel leasingojemalec, je torej rezultat enak, kot če bi stvar prodal brez posredovanja leasingodajalca. Situacija bi bila drugačna v primeru, če bi preostanek kupnine (po poravnavi obveznosti leasingojemalca) od prodaje predmeta leasinga v celoti zadržal leasingodajalec.  


Iz končnega obračuna pogodbe o finančnem leasingu izhaja tudi, da v konkretnem primeru ni prišlo do nikakršnega zmanjšanja plačila. Leasingodajalec je preko prodaje predmeta leasinga prejel plačilo v celoti. Na način, ki je bil predviden s pogodbo o finančnem leasingu, je  leasingojemalec poravnal vse svoje obveznosti do leasingodajalca in stroške prodaje. Preostanek kupnine je ostal leasingojemalcu.


Prav tako v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o odškodnini za neizpolnitev obveznosti, saj iz ugotovljenih dejstev izhaja, da je šlo zgolj za poplačilo neporavnanih zapadlih obveznosti po leasing pogodbah. Navedeno potrjuje tudi to, da je kupnina od prodanega predmeta leasinga pripadla leasingojemalcu (tako, kot če bi jo prodal sam), zato v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o tem, da dobave leasingojemalcu pred tem ni bilo (končni obračun leasinga predpostavlja dobavo blaga leasingojemalcu). Zapadlih obrokov, ki so bili plačani preko prodaje predmeta leasinga, ni mogoče zgolj zaradi načina plačila kvalificirati kot odškodnino. 

 


VIr: MF