Sporočilo za javnost

21.6.13

Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela na dopisni seji, 21. junija 2013

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014


Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2013 in 2014.


Zakon o javnih financah v 40. členu določa, da če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko vlada na predlog ministrstva za finance začasno zadrži izvrševanje proračuna in tudi, da če se med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja proračuna proračun ne more uravnotežiti, mora najkasneje 15 dni pred iztekom roka za začasno zadržanje izvrševanja proračuna vlada predlagati rebalans proračuna.


Bruto domači proizvod bo v letu 2013 predvidoma nižji za 1,9 % od načrtovanega pri pripravi proračunov države za leti 2013 in 2014. Takšna pričakovanja izhajajo iz predpostavk poslabševanja razmer v mednarodnem okolju, nadaljevanja oteženega dostopa do virov financiranja za državo in banke ter nadaljevanja fiskalne konsolidacije.


Glede na pravno naravo državnega proračuna je tudi pri rebalansu proračuna države nujna sprememba zakona, ki ureja izvrševanje proračuna, saj se v navedenem zakonu ureja obseg zadolževanja države, obseg poroštev države in obseg zadolževanja javnega sektorja na ravni države.


Osnovni cilj zakona je uzakoniti rešitve, ki bodo omogočile nemoteno izvrševanje sprejetih proračunov, saj proračun oziroma rebalans proračuna ne vsebuje členov s katerimi bi se urejale materialne vsebine.


Predlog zakona ne uzakonja posebnih načel ali temeljnih proračunskih principov, saj so ta opredeljena v 2. členu Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11- uradno prečiščeno besedilo in 110/11-ZDU12, v nadaljevanju: ZJF).


Poglavitne rešitve predlaganega zakona so:
- spodbujanje črpanja evropskih sredstev sedanje finančne perspektive,
- odprava birokratskih ovir pri pripravi polletnih poročil posrednih uporabnikov proračunov,
- fleksibilnejša ureditev za spodbujanje malega in srednjega gospodarstva v okviru finančnega inženiringa, in
- nemoteno izvrševanje proračuna države.

 

vir: MF


Vlada določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po nujnem postopku. S predlogom zakona Vlada RS določa začasne ukrepe na področju izplačevanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in porodniškega nadomestila v skladu s programom stabilnosti ter začasne spodbude za zaposlovanje mladih brezposelnih oseb, katerih namen je prispevati k doseganju njihove čim hitrejše in stabilne zaposlenosti kot tudi k zmanjševanju neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.


Ukrepi, ki jih prinaša predlog zakona, so začasni. Ukrepa glede izplačevanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in porodniškega nadomestila, po predlogu zakona veljata od 1. avgusta letos do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda, kar je enako, kot določa ZUJF. Ukrep, ki prinaša spodbude za zaposlovanje mladih brezposelnih oseb, pa naj bi po predlogu zakona veljal od 1.  novembra 2013 do konca leta 2014 (31. 12. 2014).


Predlog zakona tako določa znižanje z odločbo priznanih zneskov denarnega nadomestila za primer brezposelnosti za 3 %, in sicer za čas veljavnosti zakona. Ob tem znižani znesek denarnega nadomestila ne bo mogel biti nižji od najnižjega zneska denarnega nadomestila, kot je določen v Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD) – kar znaša 350 evrov (razen v izjemnih primerih, ki jih določa ZUTD). Sicer so marca 2013 upravičenci v povprečju prejeli 675,64 evrov bruto denarnega nadomestila.


Znižanje nadomestila po predlogu zakona velja tudi za brezposelne, ki bodo z dnem uveljavitve zakona že prejemali denarno nadomestilo. V teh primerih bo Zavod RS za zaposlovanje zaradi znižanja, ki ga določa predlog zakona, po uradni dolžnosti ponovno odločil o višini denarnega nadomestila.


Zaradi povečanja zaposlitvenih možnosti mladih brezposelnih oseb pa predlog zakona prinaša tudi spodbudo delodajalcem za zaposlovanje. Tako bo delodajalec, ki bo v času veljavnosti zakona za nedoločen čas zaposlil brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, ki je vsaj en mesec prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, za prvih 24 mesecev zaposlitve v celoti oproščen plačila prispevkov delodajalca (prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti). Po predlogu zakona bo ukrep veljal za zaposlitve od 1. 10. 2013 do 31. 12. 2014. Če bo takšna zaposlitev osebi predčasno prenehala po volji delodajalca v prvih 24 mesecih, ko je delodajalec upravičen do oprostitve plačila prispevkov, bo dolžan za nazaj plačati vse prispevke, katerih je bil po zakonu oproščen. Sicer pa delodajalec, ki bo prejel navedeno spodbudo, ne bo mogel biti upravičen do nekaterih drugih spodbud.


Kljub oprostitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje bo zaposleni upravičen do enakega obsega pravic iz navedenih socialnih zavarovanj, kot če bi bili prispevki delodajalca plačani.


Ocenjujemo, da bo namesto 20.000 novih zaposlitev mladih, kolikor jih je bilo v letu 2012 (od tega skoraj 90 % za določen čas), na podlagi navedene spodbude na letni ravni na novo zaposlenih 25.000 mladih, od tega 7.000 za nedoločen čas.


Poleg tega bi se na podlagi te spodbude na letni ravni prihodki proračuna iz naslova dohodnine povečali za 3,2 milijona evrov, vplačani prispevki za socialno varnost pa za 7,4 milijone evrov. Hkrati bi to pomenilo dodaten prihranek pri izplačilih denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in denarne socialne pomoči, okvirno 4 milijone evrov.


Spodbuda za zaposlovanje mladih je časovno omejena zaradi možnosti vrednotenja ukrepa, ki se bo v naslednjem letu presojal z vidika obremenitev posameznih oblik dela, ki so delodajalcem dostopne na trgu dela v RS, in z vidika dejanskega vpliva na povečanje zaposlovanja za nedoločen čas oziroma dejansko spodbujenega dodatnega zaposlovanja, ki ga sicer ne bi bilo.


Predlog zakona pa določa tudi zgornjo mejo izplačila porodniškega nadomestila, in sicer na dvakratnik povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom, kar znaša 2.862,84 evrov bruto mesečno. Gre za enak ukrep, kot velja za nadomestilo za nego in varstvo otroka že na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter Zakona za uravnoteženje javnih financ. Po predlogu zakona bo navedeno veljalo le za upravičenke, ki bodo začele postopek uveljavljanja porodniškega nadomestila po uveljavitvi tega zakona. V letu 2013 sicer približno 100 upravičenk mesečno prejema porodniško nadomestilo, ki je višje od dvakratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. 


Predlagana začasna ukrepa na področju izplačevanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in porodniškega nadomestila bosta pripomogla k nadaljnjemu zmanjševanju javnofinančnih odhodkov s ciljem uravnoteženja javnih financ. Predlagana olajšava za zaposlovanje mladih brezposelnih oseb pa bo pripomogla k večjemu zaposlovanju in s tem k večjemu prilivu sredstev v obe socialni blagajni, hkrati bo prispevala k udejanjanju ukrepa Jamstva za mlade (Youth Employment Iniciative, YEI, 2013), ki ga je sprejela Evropska komisija v okviru svežnja ukrepov za zaposlovanje mladih.

 

vir: MDDSZ


Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela


Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po nujnem postopku.


Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela  omejuje ciljno skupino brezposelnih oseb za vključitev v javna dela le na dolgotrajno brezposelne osebe (to so osebe, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb in ki kot takšne predstavljajo velik strukturni problem), s čimer bo zagotovljena njihova ponovna delovna in socialna vključenost na trgu dela.


Dolgotrajno brezposelna oseba se bo lahko po predlogu tega zakona vključila v javna dela tudi v času trajanja pravice do denarnega nadomestila, pri čemer se bo čas vključitve v javna dela štel v čas prejemanja denarnega nadomestila. To pomeni, da bo dolgotrajno brezposelna oseba v tem času namesto denarnega nadomestila prejemala plačo (to je plačilo za delo, izraženo v deležu od minimalne plače, kot je določeno v 52. členu zakona, poleg tega pa tudi povračilo stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela, kar bo v celoti zagotavljal zavod za zaposlovanje), medtem pa ji pravica do denarnega nadomestila v času vključitve v program javnih del ne bo več mirovala. Predlagana ureditev bo tako omogočala prehod iz pasivnih v aktivne oblike pomoči dolgotrajno brezposelni osebi, ki se bo namesto v vlogi pasivnega prejemnika denarnega nadomestila znašla v položaju aktivnega opravljanja določenega dela.


Glede na to da je pravico do denarnega nadomestila mogoče pridobiti tudi za daljše časovno obdobje (do 25 mesecev) kot je mogoča posamezna vključitev v javna dela (največ eno leto), predlog zakona omogoča, da se bo v primeru, če bo priznana pravica do denarnega nadomestila daljša od časa vključitve v javna dela, dolgotrajno brezposelni osebi po prenehanju vključitve v program javnega dela denarno nadomestilo izplačevalo vse do izteka pridobljene pravice. Nadalje predlog zakona v korist dolgotrajno brezposelne osebe ureja tudi primer, če bi bilo denarno nadomestilo višje od plače, ki jo bo prejemala oseba v času vključitve v program javnega dela. V praksi so namreč nekatera delovna mesta kljub nizkim izobrazbenim pogojem za njihovo zasedbo plačana bolje, zaradi česar je tudi denarno nadomestilo višje, plača udeleženca javnih del pa je v celoti odvisna od dosežene ravni izobrazbe. V takšnem primeru se bo razlika v bruto znesku (to je v znesku neto razlike do višine priznanega denarnega nadomestila, povečanem za davke in obvezne prispevke za socialno varnost) osebi izplačala ob izteku vključitve v program javnega dela.


Ciljno skupino udeležencev javnih del, ki se bo lahko vključila v programe usposabljanja in izobraževanja, bo določil Katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Ker je lahko udeleženec javnih del po veljavni zakonodaji do ene četrtine delovnega časa vključen v programe usposabljanja in izobraževanja, predlog zakona omogoča zavodu tudi možnost sofinanciranja izvajanja programov usposabljanja in izobraževanja.


Druga bistvena novost, ki jo prinaša predlog zakona, je znižanje dajatve iz začasnega in občasnega dela upokojencev, ki je predpisana v Zakonu o urejanju trga dela v višini 25 odstotkov, in sicer na 3 odstotke. Sprememba je potrebna zaradi previsoke davčne obremenitve te oblike dela, ki bi bila zato neprivlačna tako za delodajalce kot za upokojence. Po veljavni zakonodaji bi bilo namreč od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo treba obračunati in plačati 25-odstotno dajatev, posebni davek v višini 25 odstotkov na podlagi zakona, ki ureja posebni davek na določene prejemke, prispevek za posebne primere zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v višini 8,85 odstotkov ter prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Celotna obremenitev dohodka iz naslova opravljenega začasnega ali občasnega dela bi tako presegla celo nivo obdavčitve dela v delovnem razmerju, prav tako pa tudi dela na podlagi pogodb civilnega prava.

 

vir: MDDSZ